Bruto neto plača
Bruto neto plača – veste kaj spada v bruto plačo in kaj v neto? Vas zanima, kako opraviti bruto neto izračun plače? Ko nanese na pogovor o višini plače, delodajalci navadno omenjajo višji znesek, kot ga na plačilni dan dejansko dobite izplačanega na vašem računu. Kaj je torej bruto neto plača? In kako najlažje opravite bruto neto izračun?
Kaj je bruto neto plača?
Za lažje razumevanje izračuna bruto neto, najprej pojasnjujemo, kaj je bruto neto plača.
Potrebujete zanesljiv računovodski servis
Sabina Dimnik, Data
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Povedano še drugače, ko od zneska bruto plače odštejemo vse prispevke in akontacijo dohodnine, dobimo neto plačo, oziroma znesek, ki ga dobite nakazanega na vaš račun. Popolnoma ločeno pa sta obračunana zneska plačila za malico in prevoza na delo, ki torej ne spadata niti v bruto niti v neto plačo (obravnavna sta v nadaljevanju, med dodatki pri plači).
Bruto plača – prispevki od bruto plače – akontacija dohodnine = neto plača, ki jo dobi delavec
Bruto plača + prispevki delodajalca + prevoz + prehrana = strošek delodajalca
Bi želeli izračunati oziroma preveriti izračun svoje plače? Uporabite naš kalkulator za bruto neto izračun plače!
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Kako je sestavljena bruto neto plača?
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača delavca je sestavljena iz:
- osnovne plače,
- dela plače za delovno uspešnost,
- dodatkov,
- plačila za poslovno uspešnost (če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi).
Poleg plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno še iz morebitnih drugih vrst plačil, če tako določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Dodatki pri plači
Zakon določa, da se delovna uspešnost delavca določi glede na gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljenega dela. Dodatki pa delavcu pripadajo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, denimo za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo oziroma na praznike in dela proste dneve. Delavec je do dodatkov upravičen tudi, če se pri delu srečuje s posebnimi obremenitvami oziroma nevarnostmi pri delu (npr. delo v hrupu).
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Višina omenjenih dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, obračunajo pa se le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Delavcu pripada tudi dodatek za delovno dobo, ki ga prav tako urejajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Delavec je upravičen še do različnih drugih plačil, npr. do povračila stroškov v zvezi z delom (za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, med službenim potovanjem, itd.), do regresa za letni dopust, do odpravnine ob upokojitvi. Kolektivne pogodbe pa določajo še različne druge pravice, npr. jubilejno nagrado in solidarnostno pomoč.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob tem pojasnjujejo, da je za posameznega delavca bistveno, kako so plača in druga plačila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ta mora upoštevati minimum pravic, kot jih določajo zakon in kolektivne pogodbe.