Osebni dohodek – kako se obračuna? Vas zanima, kako opraviti bruto izračun osebnega dohodka? Ko nanese pogovor na višino osebnega dohodka, delodajalci navadno omenjajo višji znesek, kot ga na plačilni dan dejansko dobite izplačanega na vašem računu. Kaj je torej bruto ali neto osebni dohodek? In kako najlažje opravite bruto neto izračun za osebni dohodek? Potrebujete pomoč na področju delovne zakonodaje? Obrnite se na naše izkušene pravne svetovalce. Pokličite nas na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Kaj je bruto osebni dohodek?
Za lažje razumevanje izračuna bruto neto, najprej pojasnjujemo, kaj je bruto in kaj neto osebni dohodek. Znesek, ki ga predvsem na razgovorih za službo najpogosteje omenjajo delodajalci, je bruto osebni dohodek. Gre za znesek, od katerega vam delodajalec odvede še prispevke in akontacijo davka (dohodnine). Bruto znesek osebnega dohodka namreč vsebuje neto osebni dohodek in vse prispevke, ki jih za delavca plača delodajalec – prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje, starševsko varstvo ter akontacijo dohodnine.
Povedano še drugače, ko od zneska bruto plače odštejemo vse prispevke in akontacijo dohodnine, dobimo neto osebni dohodek, oziroma znesek, ki ga dobite nakazanega na vaš račun. Popolnoma ločeno pa sta obračunana zneska plačila za malico in prevoza na delo, ki torej ne spadata niti v bruto niti v neto osebni dohodek.
Kako je sestavljen bruto osebni dohodek?
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača delavca je sestavljena iz:
- osnovni osebni dohodek,
- dela osebnega dohodka za delovno uspešnost,
- dodatkov,
- plačila za poslovno uspešnost (če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi).
Poleg osebnega dohodka, ki mora biti vedno v denarni obliki, je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno še iz morebitnih drugih vrst plačil, če tako določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine osnovnega osebnega dohodka se upošteva zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Osebni dohodek – dodatki
Zakon določa, da se delovna uspešnost delavca določi glede na gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljenega dela. Dodatki pa delavcu pripadajo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, denimo za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo oziroma na praznike in dela proste dneve. Delavec je do dodatkov upravičen tudi, če se pri delu srečuje s posebnimi obremenitvami oziroma nevarnostmi pri delu (npr. delo v hrupu).
Višina omenjenih dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, obračunajo pa se le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Delavcu pripada tudi dodatek za delovno dobo, ki ga prav tako urejajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
Delavec je upravičen še do različnih drugih plačil, npr. do povračila stroškov v zvezi z delom (za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, med službenim potovanjem, itd.), do regresa za letni dopust, do odpravnine ob upokojitvi. Kolektivne pogodbe pa določajo še različne druge pravice, npr. jubilejno nagrado in solidarnostno pomoč.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob tem pojasnjujejo, da je za posameznega delavca bistveno, kako so plača in druga plačila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ta mora upoštevati minimum pravic, kot jih določajo zakon in kolektivne pogodbe.
