Normiranec SP (normiranec samostojni podjetnik) je poseben »status« v slovenski davčni zakonodaji. V prvi vrsti je zelo popularen za tiste podjetnike in podjetja, ki pri poslovanju ne ustvarjajo veliko (ali nič) stroškov. V nadaljevanju pojasnjujemo več podrobnosti, kako normiranec SP oz. normirani SP posluje. Razmišljate o registraciji podjetja? Pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si in se naročite na brezplačen termin. Nudimo vam tudi podjetniška, pravna in davčna svetovanja.
Brezplačno registrirajte podjetje
Normiranec SP je lahko vsak podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost
Podlage za odločitev o načinu obdavčitve s.p. najdemo v Zakonu o dohodnini. Zakon določa pogoje, katere mora normirani s.p. izpolnjevati, da izkoristi obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Normirani SP je lahko vsak podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost, če v prejšnjem davčnem letu njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo:
- 30.000 evrov (“popoldanski” s.p.) ali
- 60.000 evrov, če je podjetnik zavarovan za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (“navadni” s.p.),
Ko normiranec SP že posluje, mora biti pozoren na drug pogoj. Ta pogoj mora izpolnjevati, če želi tudi v prihodnje ostati v tej posebni, pavšalni obdavčitvi. Pogoj je , da njegovi prihodki v dveh zaporednih davčnih letih presežejo skupno 120.000€ oziroma 60.000 € (popoldanski sp). V letu 2026 bo moral podjetnik, normiranec SP preveriti svoje prihodke v letu 2025, saj velja prehodna, posebna določba, ki omejuje prihodke izključno le za to leto. Torej, če bo podjetnik v letu 2025 presegel znesek prihodkov 60.000 € oz. 30.000 € (popoldanski sp), v letu 2026 ne bo mogel več ostati normiranec SP.
Informativni izračun dohodnine
Normiranec SP mora paziti na prihodke povezanih oseb!
Posebno pozornost mora normiranec SP posvetiti upoštevanju prihodkov povezanih oseb. Pri povezavah se ugotavlja morebitni namen izigravanja sistema pavšalne obdavčitve.
Tako se v praksi obravnavajo primeri, ko ima fizična oseba hkrati s.p. in d.o.o.:
Če ima fizična oseba s.p. in d.o.o., in opravljata obe podjetji enako dejavnost, se njuni prihodki seštevajo. To pomeni da, če želi s.p. predstavljeno pavšalno obdavčitev, skupno ne sme biti presežen zakonski limit. V kolikor podjetji nista povezani je potrebno to ustrezno razkriti FURS-u. FURS individualno obravnava in odloča o vsakem primeru posebej.
Višina normiranih odhodkov
Normiranec SP uveljavlja normirane odhodke v višini 80% oz. 40% od ustvarjenih prihodkov, vendar so tudi tu določeni limiti:
- »popoldanskemu« s.p. je priznano maksimalno 17.000€
- »navadnemu« s.p. je priznano maksimalno 48.000€
Primer: Normirani SP (»popoldanski« s.p.) ima skupno letnih prihodkov 80.000€, od tega bi bilo normiranih odhodkov 17.000€. Zaradi limita bo izračun sledeč:
Prihodki 80.000€ – Normirani odhodki 17.000€ = Davčna osnova 63.000€ * Davčna stopnja 20% = Davek 12.600€
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov | |||
| nad | do | |||
| 12.500 | 80 % | |||
| 12.500 | 30.000 | 40 % | nad | 12.500 |
| 30.000 | 0 % | nad | 30.000 | |
Glede na dosežene prihodke, podjetnik iz primera, v naslednjem davčnem letu ne bo več normiranec SP.
Davek se poračuna marca za preteklo davčno leto in nato akontira za tekoče leto, na podlagi doseženega rezultata v preteklem letu. Normiranec SP, ki vodi poslovne knjige, torej ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko spremeni sistem obdavčitev tako, da to priglasi na davčnem obračunu, ki ga oddaja marca za preteklo leto (seveda ob upoštevanju, da ima za to izpolnjene pogoje).
Če bi želeli pred postopkom registracije sp ali doo posvet s podjetniškim svetovalcem, nas pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si. Na naši DATA točki lahko registracijo podjetja opravite brezplačno, zato rezervirajte brezplačen termin.