Dodatek za delovno dobo je pravica, ki pripada zaposlenim in je urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Gre za dodatek, ki ga delodajalci izplačujejo na podlagi določil v kolektivnih pogodbah ali notranjih aktih podjetja. Vas zanima kako se izračuna dodatek za delovno dobo, komu pripada in kakšni so posebni primeri, ko se ta pravica spreminja? Za vsa vprašanja s pravnega področja nas kontaktirajte na 01 600 15 30 pišete na [email protected].
Brezplačna ustanovitev podjetja
Dodatek za delovno dobo – komu in zakaj pripada?
Dodatek za delovno dobo je pravica, ki jo delavci pridobijo na podlagi zakona in pogodbenih dogovorov. Dodelitev tega dodatka je obvezna za vse delodajalce, ki se držijo kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti. V kolikor kolektivna pogodba ni v veljavi, pa mora delodajalec določiti višino dodatka s svojim internim aktom, pri tem pa se mora držati višine, ki je določena v podobnih kolektivnih pogodbah.
Kako se izračuna dodatek za delovno dobo?
Višina dodatka za delovno dobo je običajno določena v kolektivnih pogodbah in je pogosto postavljena na 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Pomembno je, da se pri tem upošteva celotna delovna doba zaposlenega, ne le tista pri zadnjem delodajalcu. To pomeni, da lahko delavec pridobi dodatke tudi za pretekla delovna razmerja, če so ta bila ustrezno dokumentirana in upoštevana.
Dodatek za delovno dobo in posebni pogoji dela
Delavcem, ki opravljajo delo v posebnih pogojih, kot so nočno delo, nadurno delo ali izmensko delo, delo na praznike, delo v nedeljo lahko pripadajo dodatki za te pogoje. Vendar pa to ne vpliva na dodatek za delovno dobo, ki je pravica, ki se izplačuje ne glede na pogoje dela.
Če pa delavec dela s skrajšanim delovnim časom, se mu delovna doba za namen izračuna dodatka šteje kot polna. Pomembno je tudi, da se v delovno dobo, ki se upošteva pri izračunu dodatka za delovno dobo, ne všteva čas, ko je bil delavec prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposelnost.
Kateri posebni primeri vplivajo na izračun dodatka za delovno dobo?
Pri izračunu dodatka za delovno dobo se upošteva tudi delo v tujini, vendar mora delavec predložiti ustrezna dokazila o tem, kako dolgo je bil zaposlen v tujini. V primeru, da je delavec opravljal javna dela, se to obdobje tudi šteje kot delovna doba, saj je imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je delodajalec plačeval vse prispevke.
Kaj, če delodajalec ni vezan na kolektivno pogodbo?
V primeru, da delodajalec ni zavezan na nobeno kolektivno pogodbo, mora določiti višino dodatka za delovno dobo s svojim notranjim aktom. Vendar pa mora ta višina biti primerljiva s tistimi v podobnih kolektivnih pogodbah, ki veljajo za podjetja v isti ali podobni dejavnosti.
Dodatek za delovno dobo v tujini
Dodatek za delovno dobo ni edinstven samo v Sloveniji. Tudi v drugih državah poznajo tovrstne dodatke, vendar je zakonsko obvezen le še v nekaj državah, kot sta Bolgarija in Španija. V Sloveniji pa je ta dodatek pomemben in obvezen za vse zaposlene, ki so vezani na kolektivno pogodbo.
Razmišljate o ustanovitvi podjetja? Na DATA točki lahko registracijo podjetja ( s.p., popoldanski s.p. in d.o.o.) opravite popolnoma brezplačno. DATINI podjetniški svetovalci vas bodo vodili skozi postopek registracije in vam svetovali. Kontaktirajte nas na 01 600 15 30 ali pišite na [email protected]. Brezplačen termin pa lahko rezervirate tudi preko spletnega obrazca.
