Zaščiteni delavci – katere delavce ščiti ZDR-1?
Zaščiteni delavci oz. kategorije zaščitenih delavcev so določene v Zakonu o delovnih razmerjih. Gre za delavce, ki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Kateri so ti zaščiteni delavci oz. kategorije delavcev? Mimogrede, v kolikor potrebujete pravni nasvet glede delovnega prava, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce! Ti so vam na voljo na 01/600-1530 ali na data@data.si. Ta dva kontakta pa lahko uporabite tudi, če želite odpreti s.p. ali ustanoviti d.o.o.!
ZDR-1 določa pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev
Postopek redne oz. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg vsebinskih in postopkovnih pravil glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določa tudi pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev. Kateri so t.i. »zaščiteni delavci«? To so predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši in invalidi ter odsotni z dela zaradi bolezni.
Opravite informativni izračun plače!
Kdo so predstavniki delavcev?
Zaščiteni delavci oz. kategorija zaščitenih delavcev, katerim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili (ali sindikati), so t.i. predstavniki delavcev. Kdo so to? To so člani sveta delavcev, delavski zaupniki, člani nadzornega sveta (ki predstavlja delavce), predstavniki delavcev v svetu zavodu ter imenovani ali voljeni sindikalni zaupniki. To varstvo traja ves čas opravljanja njihove funkcije ter leto dni po njenem prenehanju. To varstvo je zagotovljeno le v primeru odpovedi, ki ni posledica kršitve zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se ga izplača?
Kdo so delavci pred upokojitvijo?
Zaščiteni delavci so tudi t.i. delavci pred upokojitvijo. Gre za delavce, ki so dopolnili starost 58 let ali delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Določeno je, da delodajalec takšnim delavcem brez pisnega soglasja (delavca), ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Veljajo pa tudi izjeme, za katere navedeno ne velja. Več o njih smo pisali v članku Delavci pred upokojitvijo in starejši delavci – poznate razliko?
Preberite tudi – Dohodninska lestvica 2023, kaj se je spremenilo?
Varstvo tudi za nosečnice
ZDR-1 določa tudi, da so zaščiteni delavci tudi starši. In sicer je v zakonu določeno, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Enako velja tudi za starše, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta. Ne le, da delodajalec ne sme podati odpovedi, zakon delodajalcu izrecno prepoveduje opraviti kakršnokoli ravnanje, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. za zaposlitev novega delavca. Izjemoma lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, v kolikor so podani razlogi za izredno odpoved. Možno je odpovedati pogodbo tudi zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
Preverite podjetniška izobraževanja, ki jih izvajamo pri nas na Dati!
Invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni
Iz razloga nezmožnosti in poslovnega razloga pred odpovedjo so zaščiteni delavci tudi invalidi. In sicer na način, da je za podajo odpovedi predpisan poseben postopek. Ta je delno urejen v predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Kako pa je z delavci, ki so odsotni z dela zaradi bolezni? V tem primeru gre za relativno varstvo pred odpovedjo. Velja namreč, da so delavci ob izteku odpovednega roka v primeru odpovedi iz poslovnega razloga oz. razloga nesposobnosti v bolniškem staležu, varovani na naslednji način. In sicer jim delovno razmerje dejansko preneha z dnem, ko se delavec vrne na delo oz. bi se moral vrniti na delo. A najpozneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To sicer pomeni, da je odpoved delavcu v bolniške staležu lahko podana in vročena. Normalno tudi teče odpovedni rok. Edino, kar je, je to, da se odloži le prenehanje delovnega razmerja. Več o tem smo pisali v članku Odpoved v času bolniške – je to možno in dopustno?
