Go to Top

Archives

Tag Archives: pogodba o zaposlitvi

Manjši delodajalec ima manj obveznosti

Za manjšega delodajalca se, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Kar nekaj posameznikom, ki se odločijo denimo za ustanovitev s.p., se zdi zaposlovanje sodelavcev (pre)zapleteno. Pa sploh ni tako! Vse postopke z M obrazci za svoje delavce lahko brezplačno urejate na VEM točki Data. Če pa zaposlujete le enega ali dva sodelavca, pa imate tudi manj obveznosti, kot pa če Nadaljuj z branjem

Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Kako mora biti vročena?

V kolikor ima delodajalec namen odpustiti delavca, to lahko stori redno ali izredno. Za obe vrsti odpovedi mora imeti delodajalec utemeljene razloge. Medtem ko so za izredno odpoved razlogi vnaprej predpisani v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), razloge za redno odpoved najde in utemelji delodajalec sam. Lahko gre denimo za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, lahko za kršenje pogodbenih obveznosti s strani delavca, za neuspešno opravljeno poskusno delo … Nadaljuj z branjem

Atipične oblike dela in kršitve

Med atipične oblike dela sodijo oblike dela, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od t. i. tipične pogodbe o zaposlitvi. »Temeljno pravno podlago za opravljanje dela v Sloveniji predstavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas,« pravijo v gradivu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela zakonodajalci. Kaj sodi med atipične oblike dela? Pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim Nadaljuj z branjem

Kdaj delavcu pripada jubilejna nagrada?

Jubilejna nagrada delavcem pripada, če jo predpisujejo veljavne kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč nikjer ne določa, kdaj in kako bi se delavcem morala dodeliti jubilejna nagrada. Bolj natančno je sicer to, kako se dodeljuje jubilejna nagrada, orisano v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Glede na dogovor lahko delavcu jubilejna nagrada pripada za okroglo Nadaljuj z branjem

Poskusno delo neuspešno: Kaj je z odpravnino?

Poskusno delo je obdobje, v katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec pa ima v tem času možnost, da spozna, ali mu konkretno delo sploh ustreza. Po zakonu velja, da se delavec in delodajalec o poskusnem delu pisno dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Poskusno delo ni obvezno, če pa se delavec in delodajalec zanj dogovorita, mora biti urejeno Nadaljuj z branjem

Prispevki za socialno varnost: Sumite, da vam jih delodajalec ne plačuje?

Delodajalec je dolžan delavca, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti in zanj plačevati prispevke. Če delavec sumi, da zanj prispevki za socialno varnost niso bili obračunani in plačani, lahko pri davčnem organu to enostavno preveri. Delavca v delovnem razmerju je v obvezno socialno zavarovanje dolžan prijaviti delodajalec. Delavcu mora izročiti tudi kopijo prijave, in sicer v Nadaljuj z branjem

Delo na domu: Ga lahko opravljate le nekaj dni na teden?

Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri (ki so izven delovnih prostorov delodajalca). Pa tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Kakšna mora biti pogodba o zaposlitvi za delo na domu? Pogodba o zaposlitvi za delo na domu se lahko sklene za delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno Nadaljuj z branjem

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi. In sicer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v Nadaljuj z branjem

Predvidena globa za tistega, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe

Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ta med drugim uvaja globo za posameznika, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe. Kako visoka bo globa za napačno izkazan naziv izobrazbe? V skladu s predlagano novelo se z globo 2000 evrov kaznuje pravna oseba, ki strokovne in znanstvene naslove ali naslove strokovne izobrazbe podeljuje v nasprotju z določbami zakona, s 100 evri pa njena odgovorna oseba. S Nadaljuj z branjem

Sistemizacija delovnih mest – kdaj je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Ampak le za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč v drugem odstavku 22. člena določa, da je delodajalec dolžan Nadaljuj z branjem

Obračun plače: Kaj mora vsebovati in kdaj ga mora delavec prejeti?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je pisni obračun plače verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec poda sodno izvršbo. Kdaj mora delavec obračun plače prejeti in katere podatke mora ta vsebovati? Delodajalec je dolžan izdati delavcu pisni obračun plače ob vsakem izplačilu za posamezno plačilno obdobje. Obračun plače mora vsebovati podatke o plači in nadomestilu plače, o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, o obračunu Nadaljuj z branjem

Nosečnost ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi delavca je temeljni dokument, ki ureja vse medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega. Delovnopravno področje je občutljivo, zato je kakovostno pravno svetovanje – nudimo vam ga tudi na Dati – tako za delodajalce kot delavce več kot dobrodošlo. Še posebej, ko pride do določenih manj pogostih oziroma specifičnih primerov. Eden izmed njih je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Nosečnost načeloma ne sme biti Nadaljuj z branjem

Pogodba o zaposlitvi: Kaj mora vsebovati?

Pogodba o zaposlitvi se sklene med delodajalcem in delavcem, in sicer v pisni obliki. Veljavna je, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. S pogodbo o zaposlitvi se torej sklene delovno razmerje. Vse pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo, tudi vključitev v socialno zavarovanje, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela. Ta naj bi bil naveden v pogodbi. Če pa datum nastopa dela v njej ni določen, se zanj šteje Nadaljuj z branjem

Pogodba o zaposlitvi delavca – kršijo jo tudi zaposleni!

Pogodba o zaposlitvi delavca je temeljni dokument, ki ureja vse medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega. O občutljivosti delovnopravnega področja smo že veliko pisali. Splošno znano je, da so zaposleni pogosto izpostavljeni kršitvam pravic s strani delodajalcev. Zato so zaposleni tudi posebej varovana kategorija. Precej manj pa se izpostavlja primere, ko so zaposleni tisti, ki kršijo zakonodajo in povzročajo škodo delodajalcu. Izkušnje naših pravnih strokovnjakov pa kažejo, da pogosto Nadaljuj z branjem