Izredno odpoved opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata tako delavec in delodajalec. Kdaj lahko izredno odpoved poda delodajalec in kdaj delavec? Kateri so razlogi za izredno odpoved? Z vprašanji delovnopravne zakonodaje se lahko obrnete tudi na naše pravnike! Za termin plačljivega svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Odprtje s.p. opravite na DATA točki! Pokličite 01/600-1530!
Kdaj pride v poštev izredna odpoved?
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so določeni v ZDR-1. Hkrati pa ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Kdaj lahko delavec ali delodajalec podata izredno odpoved? Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!
Kdaj lahko delodajalec poda izredno odpoved delavcu?
Delodajalec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko so razlogi na strani delavca. Ti so določeni v 110. členu ZDR-1. In sicer lahko delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda v naslednjih primerih:
- Če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
- Če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
- Če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.
- Če delavec najmanj pet dni zapored ne pride na delo. Hkrati pa o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral storiti.
- Če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju. Ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oz. sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dlje kot 6 mesece. Ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odstoten z dela.
- Če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku.
- Če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo.
- Če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Ali če v tem času opravlja pridobitno delo. Ali brez odobritve zdravnika odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Preberite tudi – Vračilo regresa, kdaj in kako je treba regres vrniti?
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Kakšne so posebnosti, če delodajalec poda izredno odpoved pri nekaterih razlogih?
V kolikor delavec najmanj pet dni zapored ne pride na delo ter hkrati o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, je to eden izmed razlogov za izredno odpoved. Delavcu v tem primeru pogodba o zaposlitvi preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. V primeru iz prve, druge in pete alineje (v prejšnjem odstavku) lahko delodajalec ob uvedbi postopka za izredno odpoved delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače. In sicer v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Kdaj pa lahko delavec poda izredno odpoved?
Razlogi, zaradi katerih pa lahko delavec poda izredno odpoved pa so določeni v 111. členu ZDR-1. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
Preberite še – Kilometrina 2022, kaj se je spremenilo?
Delavec mora preden poda izredno odpoved delodajalca pisno opomniti!
Preden delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti. Prav tako mora o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Delodajalec mora v treh dneh po prejemu pisnega opomina izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. odpraviti kršitve. Če tega ne stori, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru odpovedi zaradi (v prejšnjem odstavku) navedenih razlogov je delavec upravičen do odpravnine in odškodnine. In sicer do odpravnine, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Odškodnina pa mora biti najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
