Delovna razmerja so opredeljena v ZDR-1
Delovna razmerja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot razmerja med delavci in delodajalci, kjer se delavci prostovoljno vključijo v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo. Delavci morajo tudi osebno in nepretrgoma opravljati delo po navodilih in pod nadzorom delodajalcev
Za delovna razmerja je izkazano, ko so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, kar pomeni, da se delo ne more opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, temveč zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Informativni izračun za normirance
Prikrita delovna razmerja
Potrebujete zanesljiv računovodski servis
Sabina Dimnik, Data
Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi
Dokazovanje obstoja delovnega razmerja v primeru študenta
Sodna praksa pozna tudi kar nekaj primerov, kjer je študent, ki je opravljal delo preko študentskega servisa dokazoval obstoj delovnega razmerja. Sodišče je v takšnih primerih odločilo, da obstajajo delovna razmerja, če gre za namen pogodbenih odnosov. Temu je sodilo tako saj ima delo preko napotnice elemente zaposlitve za določen čas. Dalje je sodišče v praksi potrdilo, da je izkazan obstoj delovnega razmerja, kadar gre za kontinuirano opravljanje dela. Tako je tudi kadar je obseg dela, ki ga opravlja študent, primerljiv z obsegom, ki ga opravlja redno zaposleni. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju ter študentskega dela sta predvsem čas opravljanja dela in sama narava dela.
Gre lahko za delovna razmerja pri s.p.-jih?
Delodajalci čedalje pogosteje zaposlujejo kandidate na s.p. – ta termin je uporabljen v pogovornem jeziku. Zakon takšnega poimenovanja ne pozna, saj gre v resnici za prikrita delovna razmerja. Če s.p. dela zgolj za eno stranko, od katere dobiva plačilo, gre več kot očitno za delovno razmerje. To je posebej očitno če možnosti dela še v prostorih te ene stranke, S.p. je v takšnem primeru tudi v slabšem položaju, saj si mora kot formalno samozaposleni plačevati prispevke in davke, medtem ko bi v delovnem razmerju ti stroški odpadli na delodajalca.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Kako uveljavljati obstoj delovnega razmerja
Če menite, da ste v prikritem delovnem razmerju, lahko od delodajalca zahtevate, da odpravi storjeno kršitev. Zahtevate lahko tudi da z vami sklene pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec na vaš poziv ne odgovori, pa lahko v roku 30 dni zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Seveda lahko vsako takšno kršitev prijavite neposredno na Inšpektorat RS za delo.