Odpovedni roki – tema, ki zanima tako delavca kot delodajalca, ko pride do odpovedi delovnega razmerja. Kaj o tem pravi Zakon o delovnih razmerjih? Če imate tudi vi vprašanja glede delovnega prava, so vam na voljo naši pravni svetovalci. Pomagajo vam lahko tudi pri vprašanjih gospodarskega in obligacijskega prava. Za termin plačljivega svetovanja se lahko naročite na 01/600-1530 ali pa nam pišite na [email protected].
Odpovedni roki – določeni v ZDR-1
V ZDR-1 so v 94. členu določeni minimalni odpovedni roki. Delodajalec mora pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovati minimalni odpovedni rok. S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi so lahko določeni daljši odpovedni roki. Če dolžina odpovednega roka v pogodbi o zaposlitvi ni določena, veljajo zakonsko določeni odpovedni roki. Če pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, zakon določa maksimalni odpovedni rok 60 dni.
Odpovedni roki – je 60 dni najdaljši odpovedni rok?
Najdaljši odpovedni rok po 94. členu ZDR-1 je 60 dni. A ob tem je potrebno poudariti še to, da 9. člen ZDR-1 določa možnost določitve ugodnejših pravic za delavca s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo. Tretji odstavek 94. člena ZDR-1 določa, da so odpovedni roki v primeru zaposlitve pri delodajalcu, ki traja več kot dve leti povečujejo za dva dneva za vsako nadaljnje izpolnjeno leto zaposlitve, največ pa do 60 dni. Z besedno zvezo »največ pa do 60 dni« niso določeni maksimalno dopustni odpovedni roki, ampak minimalni odpovedni rok za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni 17 let ali več ter jim pripada maksimalni odpovedni rok, določen z zakonom.
So šestmesečni odpovedni roki zakoniti?
Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) je v sodbi in sklepu Pdp 532/2021 z dne 16. decembra 2021 odločilo, da so v 94. členu ZDR-1 urejeni le minimalni odpovedni roki ter da se lahko delavec in delodajalec dogovorita za daljši odpovedni rok. To pomeni, da bi bila določba, ki določa odpovedni rok šest mesecev zakonita. A to velja pod pogojem, da pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec. Če pogodbo o zaposlitvi odpove delavec so maksimalni odpovedni roki 60 dni.
So tako dolgi odpovedni roki smiselni oz. učinkoviti?
Se pa je v primeru, da so odpovedni roki v pogodbi o zaposlitvi določeni na primer na šest mesecev, potrebno vprašati, ali so smiselni oz. učinkoviti. Delodajalec si namreč v primeru utemeljenega odpovednega razloga želi delovno razmerje prekiniti v najkrajšem zakonitem odpovednem roku. Za delavca pa lahko takšen odpovedni rok pomeni prednost ali slabost. Prednost je v primeru, da delavec potrebuje več časa za iskanje zaposlitve. Slabost pa seveda, če ima že zagotovljeno drugo zaposlitev ter želi čim prej zaključiti delovno razmerje.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju