Go to Top

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja odpoved brez odpovednega roka. V katerih primerih in pod katerimi pogoji je dopustna?

PODJETNIŠKA IZOBRAŽEVANJA NA DATI

Izredna odpoved pogodbe je najhujša sankcija, ki pripelje do prenehanja delovnega razmerja, zato je pomembno, da je postopek odpovedi izpeljan pravilno. Pripravo ustrezne dokumentacije in izvedbo postopka je zato priporočljivo zaupati pravnemu strokovnjaku. Za ponudbo nam pišite na [email protected] ali nas pokličite na 01 6001 528!

Informativni izračun plače

Izredna odpoved – razlogi določeni z ZDR-1

Izredna odpoved je lahko podana s strani delavca ali delodajalca. Izredna odpoved je dopustna, če obstajajo zakonsko določeni razlogi, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Kateri so zakonsko določeni razlogi za izredno odpoved in kakšne so obveznosti delavca in delodajalca?

Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Zakon o delovnih razmerjih taksativno našteva razloge, iz katerih lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi.

Nekateri razlogi za odpoved so pomensko odprti, tako da je pod tak razlog mogoče uvrstiti različna dejanja stranke in različne okoliščine. Pomembno pa je, da je konkretno okoliščino mogoče uvrstiti v enega izmed zakonsko naštetih razlogov, sicer izredno odpoved ni mogoča.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Razlogi na strani delavca

Izredna odpoved je delavcu s strani delodajalca vročena v naslednjih primerih:

  • če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
  • če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
  • če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
  • če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

BRUTO NETO PLAČA

Razlogi na strani delodajalca

Izredna odpoved je lahko podana tudi s strani delavca, če:

  • mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • delodajalec ni spoštoval zakonsko določene prepovedi diskriminacije,
  • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO

Kako mora biti izredna odpoved vročena?

Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, je izredna odpoved mogoča v 30 dneh od ugotovitve razloga za odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja