Nadomestilo plače pripada v primeru odsotnosti z dela! Katerih, koliko?

Nadomestilo plače

Nadomestilo plače je pravica delavca za čas odsotnosti, ki so določene z zakonom. Pripada pa nadomestilo plače tudi v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. V katerih primerih pripada nadomestilo plače in koliko? Vprašanja delovnopravne zakonodaje lahko naslovite tudi na naše pravne svetovalce. Za termin plačljivega strokovnega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530 ali na pišete na data@data.si.

Ustanovitev d.o.o. – hitro in enostavno na Dati!

ZDR-1 določa nadomestilo plače, ko delavec ne dela

Delavcu pripada nadomestilo plače za vsako odsotnost določeno z zakonom ter tudi v primeru odsotnosti, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Kateri so zakonski primeri odsotnosti? To so:

• letni dopust;
• plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin;
• odsotnost zaradi izobraževanja;
• z zakonom določeni prazniki in dela prosti dnevi;
• bolezen in poškodbe pri delu.

Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!

Kakšna je višina glede na vrsto odsotnosti?

Koliko pa znaša višina za nadomestilo plače glede na vrsto odsotnosti? Poglejmo v tabeli.

Preberite tudi – Kilometrina 2022, kaj je drugače?

»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!

Nadomestilo plače v primeru bolniške odsotnosti

Seveda pa nadomestilo plače delavcu pripada v primerih nezmožnosti za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe. Glede bolniške odsotnosti je letos marca prišlo do nekaterih sprememb. Delodajalec po novem krije nadomestilo plače za prvih 20 dni bolniške odsotnosti (in ne več 30 dni kot prej). To velja za posamezno odsotnost z dela ter za največ 80 dni v koledarskem letu (ter ne več 120 kot je veljalo prej). Nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti pa je odvisno od razloga odsotnosti. Več o tem lahko preberete v našem članku Bolniška nadomestila – od česa je odvisna višina nadomestila?

Preberite tudi – Vračilo regresa, kdaj je treba regres vrniti?

Osnova za nadomestilo plače – kaj pa je osnova za nadomestilo plače?

ZDR-1 določa, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače pa ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Ostanite na tekočem: prijavite se na naše e-novice!