Odpuščanje delavcev je tema, ki te dni zagotovo večkrat prešini marsikaterega delodajalca, ki se trudi preživeti gospodarsko krizo. Zaradi vladnih ukrepov veliko delodajalcev delavcem ne more zagotavljati dela, saj tudi sami ne smejo opravljati dejavnosti, ker jih je na primer prizadel Odlok o prepovedi obratovanja.
Kdaj se delodajalec lahko odloči za napotitev delavca na čakanje na delo doma? Ali potrebuje delodajalec za napotitev delavca na čakanja na delo soglasje delavca? Da boste ravnali skladno z zakoni, vam predlagamo, da nas pokličete na 01 6001 528 ali nam pišite na [email protected] in se dogovorite za pravno svetovanje.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Odpuščanje delavcev je del naravnega procesa podjetja
Zaposlovanje in odpuščanje delavcev spada v redni tek poslovanja podjetja. Delodajalci pa morajo dobro poznati zakonodajo, ko se odločijo za odpoved delovnega razmerja. Zaradi posledic napačne izvedbe ali razlogov za odpuščanje delavcev stvari velikokrat privedejo v spore pred sodiščem.
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Ali je odpuščanje delavcev mogoče, če ste koristili državno pomoč?
Interventna zakona, kot sta na primer čakanje na delo od doma in subvencioniran skrajšan delovni čas, sta ukrepa, ki sta namenjena ohranitvi zaposlitve.
Odpuščanje delavcev iz poslovnega razloga kot prepoved je bila prvič uzakonjena v tretjem protikoronskem paketu (ZIUOOPE). Določeno je bilo namreč, da je odpuščanje delavcev v času prejemanja nadomestila plače za čakanje na delo prepovedano (32/6 ZIUOOPE).
Četrti interventni zakon (ZIUPDV) oziroma PKP4 je določal, da je v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo, odpuščanje delavcev iz poslovnega razloga prepovedano, če je delodajalec zanje uveljavljal povračilo nadomestila plače.
Delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem začeti z odpuščanjem delavcev iz poslovnega razloga, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, za katere delodajalec ne koristi ukrepa, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev oziroma kolektivno odpuščanje.
Odpuščanje delavcev je prekršek, toda kdaj?
Kršitev prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga je prekršek, za katerega je predpisana globa po ZIUPDV in ZIUOPDVE. Četudi je takšno odpuščanje delavcev prekršek, odpoved iz tega naslova ni nezakonita.
Karantena kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi
1. Če so bili odpuščeni delavci na čakanju na delo:
V primeru kršitve delodajalec ni obvezan vračati povrnjenih nadomestil plač po nobenem interventnem zakonu, razen če bi prejel povrnitev nadomestila tudi za čas, v katerem delavec ne bi smel čakati na delo (na primer v času teka odpovednega roka …) ali če bi šlo za presežno državno pomoč.
2. Če je delodajalec za odpuščene delavce koristil ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa:
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do 30. 6. 2021
- V primeru kršitve prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga mora delodajalec prejeta sredstva v celoti vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (18/5 ZIUOOPE).
- Vrniti mora vsa prejeta sredstva, za delavce, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ta kršitev se šteje za prekršek, za katerega je predpisana globa (79/1 ZIUOOPE).
Delodajalec bi moral prejeto subvencijo vrniti tudi v primeru, da je bil delavec na ukrepu v času, ko ne bi smel biti (na primer v času teka odpovednega roka).
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
