Go to Top

Čakanje na delo od doma – postopek in uveljavljanje povračila s strani države?

Čakanje na delo od doma, je v zadnjem času pogostokrat izrečena poved, in sicer ne samo s strani delodajalca temveč tudi s strani delavcev. Za delodajalca pomeni to eden izmed preventivnih ukrepov, v kolikor le-ta ne more začasno zagotoviti dela delavcem iz poslovnega razloga. Za delavca pa predstavlja rešitev, da kljub nedelu ohrani zaposlitev in prejema nadomestilo plače. V članku predstavljamo postopek odreditve čakanja na delo ter uveljavljanje povračila s strani države.

Informativni izračun plače

Naši strokovnjaki so za delodajalce pripravili izračune povračil za čakanje na delo od doma in predstavili nejasnosti megazakona!

Delodajalci, ne veste kateri ukrepi so za vas najprimernejši? Pišite nam na data@data.si – naši strokovnjaki svetujejo, kakšen ukrep je za vas najprimernejši!

Poslovni razlog za čakanje na delo je podan, če delodajalec lahko dokaže, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Razlogi za čakanje lahko nastanejo zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Epidemija korona virus je vsekakor vzrok, ki vpliva na ekonomske in druge razmere delodajalca. Npr. neko podjetje ne more opravljati storitev, ker je moralo zapreti vrata, zaradi uvedene prepovedi neposredne prodaje blaga in storitev (npr. kozmetični saloni) zaradi sprejetega Odloka vlade.

Pri pripravi celotne dokumentacije vam lahko pomagajo naši pravni strokovnjaki.

Ste se znašli v podobni situaciji, kot v primeru spodaj in razmišljate o ukrepu »čakanje na delo od doma«?

Primer:

Podjetje ima 7 zaposlenih, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo. Dela opravljajo ne samo na sedežu delodajalca, temveč tudi na terenu in pretežen del v tujini. Podjetje ima z naročniki iz tujine podpisane pogodbe za izvedbo projektov. Nekateri projekti se že izvajajo, nekateri se še bodo. Do epidemije je podjetje redno prejemalo nova povpraševanja, nove projekte, z začetkom epidemije pa se je povpraševanje in  delo skoraj povsem ustavilo. Slednje zato, ker delo zadeva pregled terena, obisk druge države, pa je zaradi zaprtja določenih mej,  to onemogočeno. Zaradi navedenega projekti stojijo, delavci pa nimajo dela in tako čakajo, da epidemija mine, da lahko ponovno začnejo opravljati delo.

Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Delodajalec se lahko v konkretnem primeru odloči za ukrep začasno čakanje na delo od doma, ker zato izpolnjuje pogoje po ZDR-1, ki morajo biti hkrati izpolnjeni:

  1. delodajalec delavcem ne more zagotoviti delavcu iz poslovnega razloga,
  2. začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu,
  3. odreditev tega ukrepa je namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve.

 

Datini pravniki pa vam stojimo ob strani tudi, ko ni drugega izhoda in je odpuščanje res nujno. Pomagamo vam pri razlagi zakona in vodenju pravilnega postopka.

 

V primeru ukrepa čakanje na delo od doma, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Glede na to, da bo ta kriza »epidemija« delodajalce močno »udarila po žepu«, bo delodajalec, v primeru ukrepa čakanje na delo, lahko zaprosil državo za delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, saj mu to omogoča Zakon o interventnem ukrepu glede delnega povračila nadomestila plače. Vendar bo moral v skladu s tem zakonom, postopkovno in vsebinsko zagotoviti vsem pogojem, da bo do slednjega upravičen. Kateri so to – preverite spodaj.

Potrebujete pravni nasvet? Bi želeli, da vam pravniki DATA pripravijo vso potrebno dokumentacijo? Pišite nam na data@data.si.

Vsebinski pogoji:

  • v obdobju vključenosti v interventni ukrep delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga. Ta prepoved se nanaša na vse delavce, ki so zaposleni pri delodajalcu. Tudi na varovane kategorije delavcev.
  • odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
  • zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenih delavcev;
  • v kolikor zaposluje le enega delavca, se šteje da izpolnjuje pogoj, v kolikor ne more zagotavljati dela  za skupno najmanj 50% delovnega časa delavca v posameznem koledarskem letu;
  • delavci nimajo obstoječega presežka ur v referenčnem obdobju, ima poravnane zapadle davčne obveznosti, izplačane plače in prispevke za socialno varnost, zoper podjetje ni uveden postopek insolventnosti.

Pri vodenju pravilnega postopka vam lahko pomagajo naši pravni strokovnjaki.

Postopkovni pogoji:

Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod) bo delodajalec moral posredovati:

  • opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa in
  • pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Za svoje delavce pa pripraviti in priložiti k vlogi za Zavod:

  • obvestilo delavcem o začasni prekinitvi delovnega procesa in
  • odredbo o napotitvi na čakanje na delo (za vsakega posameznega delavca).

Vas zanima, kakšne ukrepe za ohranitev gospodarstva naj bi vlada potrdila v bljižnji prihodnosti? Spremljajte naše objave še naprej! O vseh sprejetih ukrepih vas bomo tudi v prihodnje ažurno obveščali.

 

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja