Go to Top

Interventni zakon se tudi krši: kako postopati, da ne boste vi v prekršku?

Interventni zakon delodajalcu omogoča, da z državno pomočjo prepreči hujšo gospodarsko škodo, ki grozi njegovemu podjetju. Za marsikaterega podjetnika ja takšna oblika pomoči rešilna bilka, a med njimi se najdejo tudi tisti, ki izkoriščajo pomoč in kršijo interventni zakon. Kako postopati, da ne boste v prekršku tudi vi?

Informativni izračun plače

Radi bi postopali skladno z zakonom in na sveže sprejetim PKP6, a se bojite, da boste ob hitro se spreminjajoči zakonodaji v prekršku? V pravni službi Data d.o.o. vam lahko izkušeni pravniki svetujejo glede tega, katere pogoje morate izpolnjevati v primeru uveljavljanja državne pomoči, da bi se izognili visokim globam. Če potrebujete pravno pomoč, jim lahko pišete na [email protected].

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Interventni zakon: kakšen je njihov namen?

Aktualni ukrepi za omilitev posledic epidemije so predvsem povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in drugo. Interventni zakon določa tudi številne pogoje, ki se jih morajo delodajalci, ki zaprosijo za državno pomoč, tudi držati. Inšpektorat za delo pa ugotavlja mnogotere kršitve.

V času epidemije so inšpektorji opravili 10.000 inšpekcijskih nadzorov, kar je nekoliko več kot v letu 2019, ko so opravili 8013 nadzorov. Pri tem so zabeležili več kot 1800 kršitev interventne zakonodaje, sicer pa kršitelje protikoronskih ukrepov lahko doletijo globe tudi v višini 50.000 evrov.

Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Interventni zakon: katere kršitve izstopajo?

Veliko od teh kršitev interventne zakonodaje se navezuje na dva ukrepa:

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do 30. 6. 2021

Kaj določa posamezni interventni zakon?

Interventni zakon, ki je določal krizni dodatek:

Krizni dodatek je določal drugi interventni zakon, t.j. ZIUZEOP (objavljen v Uradnem listu 10. 4. 2020). Ta je določal, da so do kriznega dodatka upravičeni delavci v zasebnem sektorju, ki so v času epidemije med 13. 3. in 31. 5. 2020 nemoteno opravljali svoje delo.

Krizni dodatek za mesec april in maj 2020 je znašal 200 evrov, za mesec marec pa 118,18 evrov. Izjema je veljala za delavce, katerih zadnja izplačana mesečna plača je presegla trikratnik minimalne plače.

PKP6 potrjen: vključuje tudi delno kritje fiksnih stroškov podjetij

Ali neizplačilo kriznega dodatka pomeni prekršek? DA.

  • Neizplačilo kriznega dodatka delavcem je prekršek, za katerega je predpisana visoka globa, in sicer vse do 20.000 evrov.
  • Če gre za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset delavcev ali manj, znaša predpisana globa od 1500 do 8000 evrov.
  • Za neizplačilo kriznega dodatka se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo od 450 do 2000 evrov.

Delodajalci, poskrbite, da le-tega, če ga še niste izplačali, tudi izplačate!

Pravni nasvet

Interventni zakon, ki določa pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma:

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki so jih delodajalci napotili na čakanje na delo doma, so določali vsi do sedaj sprejeti Interventni zakoni.

Drugi interventni zakon (ZIUZEOP) je določal, da bodo morali delodajalci vrniti trikratnik prejete pomoči, ki bodo delavce na začasnem čakanju na delo pozvali nazaj na delo in o tem ne bodo predhodno obvestili ZRSZ.

V nadaljnjih interventnih zakonih (ZIUOOPE, ZIUPDV, ZZUOOP, ZIUOPDVE) pa je ob kršitvi tega pogoja določeno, da bodo morali prejeta sredstva vrniti v celoti. Slednje velja tudi v primeru, če delavcem v obdobju čakanja na delo ne bodo izplačevali nadomestil plače. To velja tudi v primeru, če bodo delavcem, ki delajo, odrejali nadurno delo, čeprav bi to delo lahko opravili z delavci na začasnem čakanju na delo.

Delodajalci, če pozivate zaposlene, da pridejo nazaj na delo, predhodno obvestite ZRSZ in se pri tem sklicujte na številko sklepa, na podlagi katerega vam je bila priznana pravica do državne pomoči.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja