Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize za zaposlene je ukrep, ki je prišel v veljavo s 1.1.2023
Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize omogoča delodajalcem da prebrodijo energetsko krizo in zadržijo zaposlene. Za kakšen ukrep gre in kakšni so pogoji pa si preberite v nadaljevanju! V kolikor bi potrebovali pravno svetovanje glede internih aktov, ki jih morate kot delodajalec imeti urejene, nas kontaktirajte preko 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si. Ta dva kontakta pa lahko uporabite, če želite opraviti registracijo d.o.o. in odprtje s.p. oz. popoldanskega s.p.
Kaj za zaposlenega pomeni skrajšan delovni čas zaradi energetske krize? Kakšno je nadomestilo plače?
Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize je ukrep, katerega je vlada namenila podjetjem, ki so se znašla v krizi zaradi podražitve energentov. Delavci zaposleni za polni delovni čas bi naj tako ob tem ukrepu bili lahko zaposleni za 5 do 20 ur na teden manj. Za ta čas bi bili premeščeni na delno začasno čakanje na delo. Sama razporeditev dela pa je prepuščena delodajalcu. Nadomestilo, ki delavcu pripada v razliki do polnega delovnega časa je 80 % osnove. Ta je določena kot povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Skupaj nadomestilo in plačilo za dejansko delo ne sme biti nižje od minimalne plače. Zaposleni obdrži pravico do polnega regresa.
Do kdaj velja skrajšan delovni čas zaradi energetske krize?
Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize bi naj bil delodajalcem na voljo do 31.3.2023, a si je vlada pridržala pravico podaljšanja za največ 2 meseca. Tako se razlikuje od ukrepa čakanja na delo zaradi energetske krize, ki naj bi bil na voljo za celotno prvo polovico leta 2023.
Minimalna plača v 2023 se bo (končno) povišala! Za koliko?
Katerim podjetjem je na voljo skrajšan delovni čas zaradi energetske krize?
Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize je na voljo podjetjem:
- ki so bila registrirana do vključno 30.11.2021,
- ki so hkrati upravičena do subvencije za energente, čeprav ni potrebno da za takšno pomoč zaprosijo (dokazati bodo morala 1,5-kratni dvig cen energentov za leto 2023 v primerjavi z 2021),
- v kolikor ugotovijo da ne morajo zagotavljati vsaj 10 odstotkom delavcev, zaposlenim za polni delovni čas, vsaj 90 odstotkov dela.
Delodajalec za napotitev zaposlenih na skrajšan delovni čas zaradi energetske krize ne sme imeti:
- več kot 50 evrov neplačanih zapadlih obveznosti do države na dan vložitve vloge,
- uveden postopek stečaja ali likvidacije,
- ne sme biti neposredni ali posredni uporabniki državnih ali občinskih proračunov,
- prisilne poravnave in neporavnanih davčne obveznosti.
Preberite tudi – Kako odpreti sp? Kako se pripraviti ter kakšen je postopek?
Preberite tudi – Povračila za prehrano so (lahko) s septembrom višja!
Kakšen je postopek napotitve zaposlenega na skrajšan delovni čas zaradi energetske krize?
Delodajalec se mora za uveden skrajšan delovni čas zaradi energetske krize predhodno posvetovati s sindikati oziroma svetom delavcev (jih obveščati o spremembah okoliščin), seznaniti inšpektorat za delo najpozneje en delovni dan pred začetkom opravljanja skrajšanega dela (preko aplikacije ali na mail gp.irsd@gov.si).
Za skrajšan delovni čas zaradi energetske krize mora delodajalec delavcu izročiti tudi odredbo, kjer je določen:
- obseg skrajšanega delovnega časa,
- čas trajanja dela,
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
- čas trajanja odmora med delom,
- višina povračila stroškov v zvezi z delom,
- možnost in način poziva za ponovno opravljanje dela s polnim delovnim časom,
- nadomestilo plače.
PREVERITE IZOBRAŽEVANJA, KI JIH ORGANIZIRAMO PRI NAS!
Komu ni na voljo skrajšan delovni čas zaradi energetske krize?
Iz ukrepa so izključena podjetja iz panoge finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Skrajšan delovni čas zaradi energetske krize ni na razpolago delavcem, ki so bili zaposleni za manj kot zadnje 3 mesece oziroma bili zaposleni za skrajšan delovni čas. Delavci, zaposleni na podlagi subvencije tudi ne morajo biti vključeni v ukrep. Prav tako niso do ukrepa upravičeni delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo na podlagi PIZ, oz. s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Prav tako ni možna zaposlitev za skrajšan delovni čas zaradi energetske krize tistih, katerim teče odpovedni rok na podlagi odpovedi iz poslovnega razloga.
Preostale pogoje in omejitve lahko preverite Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK).
