Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je institut, ki jo lahko poda tako delavec kot delodajalec in omogoča takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. Vendar pa mora za takšno odpoved obstajati utemeljen zakonski razlog. Če želite izvedeti več o tem, v katerih primerih je izredna odpoved zakonita in kako jo pravilno izpeljati, berite naprej. Za strokovno pomoč in pripravo dokumentacije vam naši pravnimi svetovalci z veseljem pomagajo. Kontaktirajte nas na 01 600 15 30 ali data@data.si.
Brezplačna registracija podjetja
Kaj pomeni izredna odpoved in kdaj pride v poštev?
Izredna odpoved je ukrep, ki ga lahko podata tako delavec kot delodajalec. Za razliko od redne odpovedi, izredna odpoved velja takoj – brez odpovednega roka. To pomeni, da delovno razmerje za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi preneha z dnem vročitve odpovedi. A pazite saj zakon strogo določa pogoje, pod katerimi je to dovoljeno.
Postopek mora biti izveden pravilno, sicer lahko sledi delovni spor. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je treba izredno odpoved podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga, vendar najpozneje v 6 mesecih od nastanka razloga.
Izredna odpoved s strani delodajalca – zakoniti razlogi
Izredna odpoved s strani delodajalca mora temeljiti na razlogih, ki jih določa 110. člen ZDR-1. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja;
- delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;
- je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela;
- delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti;
- je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela;
- delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo;
- delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja – v tem primeru gre za kršitev bolniškega staleža.
Izredna odpoved s strani delavca
Možna pa je tudi izredna odpoved s strani delavca. Razloge na strani delodajalca prav tako določa ZDR-1, in sicer v 111. členu. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je možna, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače;
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo;
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku;
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost;
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje;
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona (gre za diskriminacijo);
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
Kaj mora vsebovati izredna odpoved?
Preden delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora upoštevati določena pravila. Delavec mora pred izredno odpovedjo delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti. Hkrati pa je potrebno o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. V kolikor delodajalec v 3 delovnih dneh po prejemu pisnega opozorila, ne izpolni svoje obveznosti oz. ne odpravi kršitev, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Normirani sp – kaj morate vedeti?
Pogoste posledice nepravilne izredne odpovedi
Nepravilno izvedena izredna odpoved lahko povzroči več nevšečnosti, med njimi:
- obveznost vračila stroškov ali odpravnine,
- sodni postopki z dolgotrajnimi postopki,
- izguba pravic iz naslova zavarovanja za brezposelnost (na strani delavca),
- plačilo odškodnine za izgubljene prihodke (na strani delodajalca).
Kdaj je možna izredna odpoved brez izgube pravic?
Pri izredni odpovedi so pravice in obveznosti obeh strank še posebej občutljive. Delavec je v določenih primerih, če delodajalec huje krši zakon, celo upravičen do:
- odpravnine, kot bi šlo za odpoved iz poslovnega razloga,
- odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Če ste se znašli v situaciji, ko razmišljate o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bodisi kot delavec ali delodajalec, je pomembno, da postopek izvedete pravilno. Na DATI imamo izkušene pravne svetovalce, ki vam svetuje o pravilnem postopku glede izredne odpovedi. Kontaktirajte nas na 01 600 15 30 ali data@data.si.
