Go to Top

Kakšne so spremembe zakona o davčnem postopku

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Cilj predloga zakona je večja učinkovitost davčnega organa. Za dosego tega cilja se predlagajo dopolnitev ureditve, ki ureja odmero davka v posebnih primerih, ter spremembe določb o davčnem nadzoru in davčni izvršbi. 

Poglavitne rešitve novele zakona so:

1. odmera davka od nenapovedanih dohodkov: predlog zakona dopolnjuje in v določenem delu spreminja veljavno ureditev odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Veljavni peti odstavek 68. člena ZDavP-2 določa možnost ugotavljanja velikosti premoženja fizične osebe za namene obdavčenja. Davčni organ sme v primerih, ki so določeni v omenjenem členu, pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da mu predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. Davčni zavezanec mora premoženje na poziv davčnega organa tudi dokazati izvor svojega premoženja. V zadnjem času je namreč DURS zaznal večje število neskladij med davčno oceno- pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu.

2. davčni inšpekcijski nadzor: Veljavna ureditev se spreminja v delu, ki ureja davčni inšpekcijski nadzor z namenom pospešitve postopka in se s tem tudi preprečevalo izogibanje davčnega zavezanca sodelovanju pri davčnem nadzoru. Po novem davčnemu organu ni treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Novost je tudi, da bo zavezanec za davek lahko v pripombah k zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru predlagal nova dejstva in dokaze, vendar bo moral obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali že pred izdajo zapisnika ter jih zavezance za davek upravičeno ni mogel navajati in predložiti pred izdajo zapisnika.

3. davčna izvršba: Da bi se povečala učinkovitost izvršbe, se predlaga sprememba določenih veljavnih določb, ki urejajo davčno izvršbo, tako da se razširja krog oseb, porokov za plačilo davčnega dolga, če so premoženje pridobili od davčnega dolžnika neodplačno ali po nižji ceni od tržne cene v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala.

4. zadržanje zastaranja: zadržanje zastaranja je novost, saj dosedanji zakon ureja le pretrganje zastaranja, ki pomeni, da se zastaralni rok zaradi določene okoliščine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je že potekel, ne šteje več, temveč začne zastaralni rok po prenehanju ovire teči znova. Zadržanje zastaranja pomeni, da se lahko med tekom zastaralnih rokov pojavijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzročijo, da zastaralni rok ne teče.

5. uskladitev v zvezi s spremembo ZPIZ: spremembe se nanašajo tudi na 286. člen ZDavP-2, ki ureja obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine. V letu 2012 je bil sprejet nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013 in vsebuje nekatere rešitve, zaradi katerih je treba spremeniti sklicevanje v Zakonu o dohodnini in s tem tudi v ZDavP-2

 Pripravila Alenka Bizilj, DATA

Vir: DURS

 

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja