Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero dohodnine, so določeni v 44. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). V članku bomo naredili pregled dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v dohodnino in jih predstavljamo po sklopih zaradi preglednosti.
V našem podjetju imamo tudi odlične davčne svetovalce, ki vam lahko pomagajo pri morebitnih vprašanjih glede dohodnine. Za termin plačljivega svetovanja ali brezplačne registracije podjetja se lahko naročite na telefon 01/600-1530 ali nam pišete na elektronski naslov data@data.si.
Naredite informativni izračun dohodnine z našim kalkulatorjem
Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero dohodnine (1. del)
V 44. členu ZDoh-2 je določenih 13 dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine. Prvi trije dohodki so obvezni prispevki za socialno varnost, premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter povračila stroškov v zvezi z delom. To so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela ter terenski dodatek.
Vas mika ustanovitev podjetja? To lahko opravite pri nas!
Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero dohodnine (2. del)
V davčno osnovo za odmero dohodnine se ne štejejo tudi povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi s službenim potovanjem. To so dnevnica, povračilo stroškov prevoza (vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene – kilometrina) ter povračilo stroškov za prenočišče. Podrobneje so ti dohodki obrazloženi v 4.a in 4.b točki ZDoh-2. Tudi vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev se ne šteje v davčno osnovo. Enako velja tudi za nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil).
Je d.o.o. bolj primeren za vas?
Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero dohodnine (3. del)
ZDoh-2 med dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovno, opredeljuje tudi jubilejno nagrado za skupno delovno dobo (pri zadnjem delodajalcu). Prav tako odpravnino ob upokojitvi ter enkratno solidarnostno pomoč do višine, ki jo določi vlada. Enako velja za plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo in odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Postanite stranka našega računovodskega servisa
Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero dohodnine (4. del)
V davčno osnovo ne gresta tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Enako se v dohodnino ne šteje del plače za poslovno uspešnost, ki je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. To velja, če imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu. Prav tako pa morajo biti pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce. Vendar pa znesek nagrade za poslovno uspešnost ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. V primeru, da ga presega, se šteje v dohodnino.
Odprite popoldanski s.p. ob redni zaposlitvi
Tudi regres se ne šteje v davčno osnovo
Regres se tudi ne šteje v davčno osnovo do zneska 100% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pri določanju tega zneska se upošteva zadnji podatek povprečne plače Statističnega urada Republike Slovenije.
Za podrobnejše informacije glede dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne štejejo v davčno osnovo za odmero, se lahko obrnete tudi na naše davčne svetovalce! Za ponudbo svetovanja nas lahko pokličete na 01/600-1530 ali pišite na data@data.si.
