Velika večina – 95,1 odstotkov – vseh podjetij v Sloveniji je mikropodjetij, ki zaposlujejo manj kot deset oseb, kaže državna statistika. Največ novih podjetnikov se je odločilo za ustanovitev podjetja za opravljanje informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, sledijo pa dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo. V teh dejavnostih so se sicer najbolj povečali prihodki. Na tretjem mestu po številu novih podjetij so raznovrstne poslovne dejavnosti, kjer je bilo obenem največ novih zaposlitev. Vsa Nadaljuj z branjem
Veste, kaj je franšizing?
Franšizing je enostaven sistem poslovanja, kjer trženje blaga, storitev ali tehnologije temelji na trajnostnem sodelovanje med poslovnimi subjekti. Mednje so vključena podjetja ali samostojni podjetniki in franšizorji. Pri tem pogodbenem razmerju osebe v sistemu poslovanja vodijo svoje posle pod trgovskim imenom ali blagovno znamko specifičnega podjetja – franšizorja. Kaj je franšizing? Pri franšizingu gre za združevanje lastnega podjetja in poslovnega modela drugega podjetja. Če ste v procesu franšizinga, ste sam svoj šef in Nadaljuj z branjem
Gospodarska klima v Sloveniji v primerjavi z lani višja
Gospodarska klima oziroma kazalniki zaupanja v gospodarstvu so novembra dosegli 5,6 odstotne točke, kar je 0,6 odstotne točke manj kot oktobra letos, na letni ravni pa je zaupanje v gospodarstvo naraslo za 4,8 odstotne točke. Razlog, da je gospodarska klima oziroma njen kazalnik na mesečni ravni upadel, je znižanje kazalnika zaupanja potrošnikov (za 0,5 odstotne točke) in kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnosti (0,3 odstotne točke), kažejo objavljani podatki Statističnega urada Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne za občine, knjižnice in društva
Državni organi in organi občin ter druge osebe javnega prava za svoje dejavnosti, ki jih opravljajo kot organi oblasti, ne bodo potrebovali davčnih blagajn, bodo pa morali davčno potrjevati račune oziroma uporabljati davčne blagajne pri tistih dejavnosti, ki imajo ekonomsko vsebino. Davčnemu potrjevanju računov se bodo izognila tudi društva in druge nepridobitne organizacije, če bodo od svojih članov pobirale samo članarino. Vendar pa bodo morale pri tem paziti, čemu je Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne: Stroga pravila za programsko opremo
Programska oprema za elektronsko izdajanje računov po novem letu, natančneje z 2. januarjem 2016, ne bo smela omogočati izdaje davčno nepotrjenih ali nepravilno potrjenih računov. Zaradi uvedbe davčnega potrjevanja računov bo morala omogočati tudi evidentiranje vseh izpisov kopij računov – tudi vse kopije bodo morale biti pravilno oštevilčene. Obstoječe elektronske blagajne bodo morali v t .i. davčne blagajne prilagoditi in nadgraditi tudi ponudniki programske opreme, ki že nudijo svojim uporabnikom Nadaljuj z branjem
Potni nalogi morajo biti izpolnjeni točno in sproti
Potni nalogi morajo biti izpolnjeni točno in vedno, ko na službenih poteh nastanejo stroški. Ker so potni nalogi računovodske listine, morajo omogočati spremljanje in dokazovanje službenih potovanj zaposlenih ter upravičenost povračila potnih stroškov, ki so nastali na službenem potovanju. Slovenski računovodski standardi (SRS) predpisujejo, kakšna mora biti oblika in vsebina potnih nalogov, da se lahko uporabijo kot knjigovodska listina. Sestavljeni morajo biti tako, da vsebujejo vse podatke, na podlagi katerih Nadaljuj z branjem
Spremembe izjave lastnika objekta
Spremembe izjave lastnika objekta Spremembe izjave lastnika objekta so se začele uporabljati z novimi pravili AJPES. Nova pravila veljajo v zvezi z izjavo lastnika objekta, ki jo potrebujete takrat, ko želite imeti sedež podjetja na naslovu objekta, ki ni v vaši lasti. Izjavo v tem primeru potrebujete ob registraciji ali ob spremembi naslova oziroma sedeža podjetja. Nova pravila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) glede sprememb izjave Nadaljuj z branjem
Podjetništvo – gradbeništvo prvič po letu 2008 navzgor
Gradbena podjetja oziroma podjetja z registracijo dejavnosti gradbeništvo so lani prvič po letu 2008 izkazovala rast v višini šestih odstotkov. Ustvarila so za 4,7 milijarde evrov čistih prihodkov. Po podatkih o gospodarski rasti si zdaj morda res lahko obetamo tudi boljše čase za podjetništvo. Dobra novica iz Statističnega urada RS je tudi to, da so se prihodki vseh podjetij v Sloveniji v primerjavi z letom prej povečali za tri odstotke, Nadaljuj z branjem
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Najemodajalec in prodajalec nepremičnine morata poročati Gursu za ETN
Podjetniki morajo do 15. v naslednjem mesecu po sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ali prodaji nepremičnine z obračunom davka na dodano vrednost o tem poročati Geodetki upravi RS, ki vodi Evidenco trga nepremičnin (ETN). Za avgust 2015 morajo to storiti do jutri. Zavezanci za poročanje o najemu so lastniki nepremičnin – najemodajalci, upravljavci stavb v lasti države, ki se oddajajo v najem, in upravniki večstanovanjskih stavb, ki dajejo v najem Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za Nadaljuj z branjem
Delitvena ekonomija brez davčnih popustov
Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom. Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči. Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo Nadaljuj z branjem
Invalidi večinoma ne delajo v invalidskih podjetjih
Lani je prvič po letu 2008 število delovno aktivnih invalidov naraslo. Delovno aktivnih invalidov je bilo 30.544. Le 17,4 odstotka vseh delovno aktivnih invalidov pa je delalo v invalidskih podjetjih, to je 5.307 invalidov. Preostali invalidi so torej delali v običajnih podjetjih oziroma pri pravnih osebah. Invalidska podjetja so po podatkih Statističnega urada RS konec minulega leta zaposlovala manj kot petino delovno aktivnih invalidov in manj kot leto pred tem. Skupaj Nadaljuj z branjem