Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za Nadaljuj z branjem
Delitvena ekonomija brez davčnih popustov
Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom. Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči. Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo Nadaljuj z branjem
Invalidi večinoma ne delajo v invalidskih podjetjih
Lani je prvič po letu 2008 število delovno aktivnih invalidov naraslo. Delovno aktivnih invalidov je bilo 30.544. Le 17,4 odstotka vseh delovno aktivnih invalidov pa je delalo v invalidskih podjetjih, to je 5.307 invalidov. Preostali invalidi so torej delali v običajnih podjetjih oziroma pri pravnih osebah. Invalidska podjetja so po podatkih Statističnega urada RS konec minulega leta zaposlovala manj kot petino delovno aktivnih invalidov in manj kot leto pred tem. Skupaj Nadaljuj z branjem
Napovednik – najkasneje v četrtek vas čaka akontacija davka
Akontacija davka iz dejavnosti ali akontacija davka od dohodka pravnih oseb za avgust morata biti poravnani do četrtka. Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti se mora plačati na podlagi davčnega obračuna za minulo leto in se v tekočem letu plačuje v mesečnih obrokih, če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov, ali v trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov. Dohodek iz dejavnosti je dohodek, ki je ustvarjen s Nadaljuj z branjem
Izplačilo plače pripravniku
Izplačilo plače pripravniku Izplačilo plače pripravniku – ta teden smo objavili že tri prispevke o tem, kako izgleda obračun za izplačilo plače, ki bi ga morali poznati vsi – delodajalci, zaposleni, upokojenci, študenti. Zadnja je najmlajša, Marina, ki ima minimalno plačo. Prve tri primere izračunov plač smo vam že predstavili – za 33-letno Petro tukaj, za 37-letnega Aljaža tukaj in za Zdravka, ki ima že 30 let delovne dobe, tukaj. Danes si lahko Nadaljuj z branjem
Celoten izračun plače – poglejte si primer gospoda Zdravka
Celoten izračun plače in kaj vse sodi vanj, vedo predvsem delodajalci, prav pa bi bilo, da bi si ga podrobneje ogledali tudi zaposleni. Pri primer izračuna plače za 33-letno Petro smo vam že predstavili tukaj, za 37-letnega Aljaža pa tukaj. Danes si lahko pogledate tretjega od štirih izračunov, ki vam jih bomo predstavili v tem tednu. Tretji izračun smo pripravili za gospoda, ki smo mu dali ime Zdravko. Star je 52 Nadaljuj z branjem
V območju evra več možnosti za posojilo podjetju kot pri nas
Evropska centralna banka (ECB) je pravkar objavila, da se je dajanje posojil gospodinjstvom in podjetjem v območju evra povečalo. Podjetja so dobila julija na letni ravni za slab odstotek več posojil, gospodinjstva pa za slaba dva odstotka več. Ti podatki dokazujejo, da ukrepi ECB za povečanje posojilne dejavnosti delujejo. Tudi Banka Slovenije je nedavno objavila, da so banke v drugem četrtletju leta 2015 opazile porast povpraševanja po posojilih gospodinjstvom in Nadaljuj z branjem
Promocija zdravja na delovnem mestu zanima tudi inšpektorje
Promocija zdravja na delovnem mestu oziroma načrt zanjo bo ob obisku zanimala tudi inšpektorja za delo. Načrt morajo namreč pripraviti in izvajati vse pravne osebe, ki imajo zaposlene delavce. Zahteva ga Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Samozaposleni načrta ne potrebujejo, morajo pa vseeno po smernicah Ministrstva za zdravje skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Delodajalci morajo, kot narekujejo smernice Ministrstva za zdravje, po zakonu načrtovati, izvesti, spremljati Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne testno že čez en teden
S 1. septembrom 2015 bodo lahko pričeli davčni zavezanci testno uporabljati davčne blagajne oziroma davčno potrjevanja računov. Hkrati bodo začeli testirati ustreznost delovanja strojne in programske opreme tudi ponudniki storitev in razvijalci opreme za davčno potrjevanje računov. Pridobitev brezplačnega namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne bo mogoča od novembra dalje. Decembra pa se bo pričelo neobvezno vključevanje davčnih zavezancev v sistem davčnega potrjevanja računov. Od 2. januarja 2016 dalje bo uporaba sistema davčnih blagajn, ki jo Nadaljuj z branjem
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev poenostavlja postopke
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev poenostavlja postopke Tujci, ki želijo prebivati in delati v Sloveniji, od 1. septembra 2015 dalje ne bodo več potrebovali dveh različnih dovoljenj. Uvedeno bo enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev. Postopek pridobivanja dovoljenja, pri katerem vam lahko pomagajo svetovalci Date d. o. o., bo bistveno poenostavljen. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev bodo izdajale upravne enote, Zavod za zaposlovanje RS pa bo izdal Nadaljuj z branjem
Na zaposlitev delavca lahko vpliva javno dostopen Facebook profil
Ko načrtujete zaposlitev delavca, od kandidatov ne smete zahtevati vpogleda v Facebook profil, lahko pa opravijo psihološki test. Podatke iz Facebook profila lahko pri zaposlovanju uporabite le, če so javni, psihološki testi pa se lahko nanašajo le na sposobnosti, ki so zahtevane za opravljanje delovnega mesta, za katerega izbirate kandidata. Zakon o delovnih razmerjih določa splošno načelo, da lahko delodajalec od kandidata, ki se je prijavil na razpis za zaposlitev delavca, Nadaljuj z branjem
Prihajajoči teden: obvezni večstranski pobot
V prihajajočem tednu čaka podjetnike in njihove računovodje prijava dolgov v obvezni večstranski pobot za zamude pri plačilu, nastale do 31. julija 2015. Vnašanje se je začelo 20. avgusta 2015. Dolžnik mora, kot to določa zakonodaja, v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti, s plačilom katerih je v zamudi. Dolgov ne rabi prijaviti, če je plačilo obveznosti zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, če obveznost ni višja od 250 evrov, Nadaljuj z branjem
Obratovalni čas lahko podaljšate pred dnevom Rudolfa Maistra, pred božičem pa ne
Brez posebnega dovoljenja lahko gostinec obratovalni čas preko običajnega samostojno podaljša en dan pred prazniki, ki jih določa zakon, enkrat ob pustovanju in enkrat ob martinovanju. Tržni inšpektorat RS je na svoji spletni strani ob vprašanjih o samostojnem podaljšanju delovnega časa lokalov pojasnil, da so prazniki pri nas določeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Ker so opazili, da vsi gostinci ne ločijo med prazniki in Nadaljuj z branjem