Inšpekcija dela bo doživela posodobitve. Poslanci bodo v sklopu sprememb delovnopravne zakonodaje posegli tudi v pristojnosti delovnih inšpektorjev. Spremenili bodo Zakon o inšpekciji dela. Inšpekcija dela s prepovedjo opravljanja dejavnosti do izplačila plač Inšpekcija dela oz. delovni inšpektorji bodo dobili pooblastilo, da bodo lahko delavcem prepovedali delo oziroma uporabo delovnih sredstev z upravno odločbo, dokler ne bodo dobili izplačanih plač oziroma ne bodo odpravljene nepravilnosti, če so pred tem dvakrat Nadaljuj z branjem
Tag Archives: ZDR-1
Delo otrok – kaj morate vedeti?
Delo otrok, ki še niso dopolnili 15. let, podrobneje ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ko želimo, da bi otroci nastopili v reklami, na modni reviji, v filmu ali na gledališkem odru, moramo pri tem upoštevati določbe za delo otrok, ki so namenjene zaščiti najmlajših. ZDR-1 namreč vsebuje za otroke do 15. let posebne varstvene določbe. Prijava na izobraževanje Delo otrok do 15. leta v splošnem prepovedano Na splošno je delo Nadaljuj z branjem
REK obrazci: FURS napoveduje poostren nadzor
Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Delodajalcem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let. Za poostren nadzor nad REK obrazci so finančni inšpektorji odločili zato, ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika. Nadaljuj z branjem
Nedeljsko delo in delo na praznike se izključujeta
Nedeljsko delo in delo na praznike se izključujeta Nedeljsko delo in delo na praznike se izključujeta – delavcu za delo v posebnih pogojih, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, pripadajo različni dodatki. Opredeljuje jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), medtem ko je njihova višina določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Poleg dodatka za nedeljsko delo in delo na praznike, delavcu pripadata tudi dodatka za nadurno in nočno delo. Zakon Nadaljuj z branjem
Terenski dodatek: Komu pripada?
Terenski dodatek je povračilo stroškov za delo na terenu. Pravico delavca do terenskega dodatka ne določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak posamezne kolektivne pogodbe. Delodajalec mora tako glede same upravičenosti do terenskega dodatka upoštevati določila iz kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki med drugim določa terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, pa tudi dnevnice in prevoz na delo Nadaljuj z branjem
Študentsko delo: Na kaj morate biti pozorni delodajalci?
Ali v vašem podjetju določena dela opravljajo dijaki ali študenti preko napotnice? Od 1. julija dalje morate študentu oziroma dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto). Študentsko delo se je torej nekoliko podražilo. Dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih lahko v času izobraževanja, v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov Nadaljuj z branjem
Skrajšan delovni čas, pogodba o zaposlitvi
Skrajšan delovni čas, pogodba o zaposlitvi se lahko sklene v primeru, da se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi. In sicer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v prvem in Nadaljuj z branjem
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja z nadomestilom
Vlada je v začetku meseca potrdila spremembe Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela. V sklopu delovne reforme so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili tudi spremembe Zakona o delovnih razmerjih, o katerih pa se še niso uspeli uskladiti s sindikati. Najbolj pereča je sicer sporazumna prekinitev delovnega razmerja. Predlagane spremembe Zakona o urejanju trga dela naj bi aktivirale brezposelne, s čimer naj Nadaljuj z branjem
Nosečnost ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi delavca je temeljni dokument, ki ureja vse medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega. Delovnopravno področje je občutljivo, zato je kakovostno pravno svetovanje – nudimo vam ga tudi na Dati – tako za delodajalce kot delavce več kot dobrodošlo. Še posebej, ko pride do določenih manj pogostih oziroma specifičnih primerov. Eden izmed njih je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Nosečnost ne sme biti razlog Nadaljuj z branjem
Plačana odsotnost z dela – v katerih primerih?
Plačana odsotnost z dela tudi iz zdravstvenih razlogov V katerih primerih delavcu pripada plačana odsotnost z dela? Vsem je dobro znano, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru izrabe letnega dopusta, na z zakonom določene praznike in dela proste dneve ter v primeru opravičene odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Informativni izračun plače Plačana odsotnost z dela po zakonodaji O tem, kaj mora delavec storiti, ko zboli, in Nadaljuj z branjem
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas – ali veste, kateri so zakonsko določeni razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas? Ali veste tudi, če je delodajalec v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi dolžan delavcu zagotoviti denarno nadomestilo? Zakonsko razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas so naslednji: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo Nadaljuj z branjem
Ustrezna pogodba o zaposlitvi je pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem
Vsebina, pogoji za sklenitev in način sklenitve pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Dodatno lahko obvezne sestavine opredeljuje tudi morebitna kolektivna pogodba, ki zavezujejo delodajalca, in splošni akti delodajalca. ZDR-1 v 31. členu celo taksativno našteva obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. To so tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi, ki vsebuje vse v predpisih naštete obvezne Nadaljuj z branjem
Sorazmerni dopust in sorazmerni del regresa
Sorazmerni dopust prinaša sorazmerni del regresa. Sorazmerni del regresa pa pripada delavcem, ki se zaposlijo tekom koledarskega leta. Do kdaj pa ga mora delodajalec izplačati? Pravica do dopusta in regresa Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, tega pa mora delodajalec zagotoviti praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta. Prijava na izobraževanje Če ima delavec pravico do celotnega Nadaljuj z branjem
Kaj mora narediti delodajalec, ko pride do presežnih delavcev?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, kako je z odpovedjo večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, med katere se uvršča tudi primer presežnih delavcev. V tem primeru mora delodajalec, ob izpolnjevanju določenih pogojev, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev. ZDR-1 narekuje, da mora delodajalec izdelati program razreševanja presežnih delavcev, v kolikor ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni, in sicer, če gre za delo najmanj Nadaljuj z branjem