Go to Top

Archives

Tag Archives: ZDR-1

Sistemizacija delovnih mest – kdaj je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest.Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Ampak le za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč v drugem odstavku 22. člena določa, da je delodajalec dolžan s Nadaljuj z branjem

Obračun plače: Kaj mora vsebovati in kdaj ga mora delavec prejeti?

Obračun plače Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je pisni obračun plače verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec poda sodno izvršbo. Kdaj mora delavec obračun plače prejeti in katere podatke mora ta vsebovati? Delodajalec je dolžan izdati delavcu pisni obračun plače ob vsakem izplačilu za posamezno plačilno obdobje. Obračun plače mora vsebovati podatke o plači in nadomestilu plače, o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, Nadaljuj z branjem

Nosečnost ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi delavca je temeljni dokument, ki ureja vse medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega. Delovnopravno področje je občutljivo, zato je kakovostno pravno svetovanje – nudimo vam ga tudi na Dati – tako za delodajalce kot delavce več kot dobrodošlo. Še posebej, ko pride do določenih manj pogostih oziroma specifičnih primerov. Eden izmed njih je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Nosečnost ne sme biti razlog Nadaljuj z branjem

Plačana odsotnost z dela – v katerih primerih?

Plačana odsotnost z dela tudi iz zdravstvenih razlogov V katerih primerih delavcu pripada plačana odsotnost z dela? Vsem je dobro znano, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru izrabe letnega dopusta, na z zakonom določene praznike in dela proste dneve ter v primeru opravičene odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Informativni izračun plače Plačana odsotnost z dela po zakonodaji O tem, kaj mora delavec storiti, ko zboli, in Nadaljuj z branjem

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas – ali veste, kateri so zakonsko določeni razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas?  Ali veste tudi, če je delodajalec v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi dolžan delavcu zagotoviti denarno nadomestilo? Zakonsko razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas so naslednji:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo Nadaljuj z branjem

Ustrezna pogodba o zaposlitvi je pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem

Vsebina, pogoji za sklenitev in način sklenitve pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Dodatno lahko obvezne sestavine opredeljuje tudi morebitna kolektivna pogodba, ki zavezujejo delodajalca, in splošni akti delodajalca. ZDR-1 v 31. členu celo taksativno našteva obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. To so tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi, ki vsebuje vse v predpisih naštete obvezne Nadaljuj z branjem

Sorazmerni dopust in sorazmerni del regresa

Sorazmerni dopust prinaša sorazmerni del regresa. Sorazmerni del regresa pa pripada delavcem, ki se zaposlijo tekom koledarskega leta. Do kdaj pa ga mora delodajalec izplačati? Pravica do dopusta in regresa Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, tega pa mora delodajalec zagotoviti praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta. Prijava na izobraževanje Če ima delavec pravico do celotnega Nadaljuj z branjem

Kaj mora narediti delodajalec, ko pride do presežnih delavcev?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, kako je z odpovedjo večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, med katere se uvršča tudi primer presežnih delavcev. V tem primeru mora delodajalec, ob izpolnjevanju določenih pogojev, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev. ZDR-1 narekuje, da mora delodajalec izdelati program razreševanja presežnih delavcev, v kolikor ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni, in sicer, če gre za delo najmanj Nadaljuj z branjem

Kako vročiti odpoved, če imate namen odpustiti delavca?

V kolikor ima delodajalec namen odpustiti delavca, to lahko stori redno ali izredno. Za obe vrsti odpovedi mora imeti delodajalec utemeljene razloge, ki sta pri redni odpovedi denimo razlog nesposobnosti in poslovni razlogi, pri čemer mora razlog najti, utemeljiti in umestiti delodajalec sam, pri izredni odpovedi pa so razlogi vnaprej predpisani v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednja odpoved velja za najhujšo sankcijo v primeru kršitev obveznosti delavca. Osebna vročitev Nadaljuj z branjem

Koliko vas stane pripravnik? Vsaj 70 odstotkov osnovne plače!

Pripravništvo se sklene s pogodbo o zaposlitvi, namenjeno pa je tistim, ki prvič začnejo opravljati delo, ki ustreza vrsti in ravni strokovne izobrazbe, ki jo ima pripravnik. Namen pripravništva je, da se oseba usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Končano pripravništvo se zaključi z opravljenim izpitom, določbe pripravništva pa se glede na stroko in zakonsko podlago področja, v katerem se pripravništvo izvaja, lahko razlikujejo. Tako denimo Zakon o Nadaljuj z branjem

Zaposlitev za eno uro? Zakon minimuma ne predpisuje

Kombinacij zaposlitve s samozaposlitvijo je precej, mnoge pa zanima, ali je mogoča tudi zaposlitev za eno uro. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) minimuma ne predpisuje, predpisuje pa maksimalno število delovnih ur na teden. Delovna zakonodaja predpisuje, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo pa se lahko kot polni delovni čas določi tudi čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar Nadaljuj z branjem

Iztek pogodbe za določen čas

Ko delavca doleti iztek pogodbe za določen čas, njegovemu delodajalcu ni nujno potrebno izdati nobenega uradnega dokumenta. Zaželeno pa je, da delodajalec in delavec skleneta sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij ob prenehanju delovnega razmerja. Iztek pogodbe o zaposlitvi in sporazum o medsebojnih pravicah Vendar pozor, pri tem ne gre za sporazumno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ampak zgolj za sporazum, v katerem se uredijo medsebojne pravice in obveznosti ob izteku pogodbe Nadaljuj z branjem

Neizrabljen letni dopust tudi ob odpovedi dobite denarno nadomestilo

Neizrabljen letni dopust Neizrabljen letni dopust  opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) , ki določa, da je neveljavno, če se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Pravica do letnega dopusta pripada vsem, ki so sklenili delovno razmerje, v višini najmanj štirih tednov. Ta pravica mora biti odobrena vsakemu delavcu, ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Če delavec delovno razmerje prekine Nadaljuj z branjem

Sredstva za vajeništvo: Koliko namenila država?

Predlog zakona o vajeništvu ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vajeništvo se s prihodnjim šolskim letom še ne bo vključilo v šolski sistem, kasneje pa moda že. Predlog zakona še ni v celoti dorečen; odprto ostaja predvsem vprašanje, kdo bo namenil sredstva za vajeništvo in koliko. Na Obrtno-podjetniški zbornici pa ne podpirajo predloga, da bi vajeništvo potekalo v breme Nadaljuj z branjem