Go to Top

Archives

Tag Archives: ZDR-1

Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela Nadaljuj z branjem

Dodatek za deljeni delovni čas

Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To  le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem

Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu

Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem

Minimalna plača in letni dopust

Minimalna plača in letni dopust Minimalna plača in letni dopust – Glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ali pripada delavcu minimalna plača kljub koriščenju letnega dopusta? Minimalna plača in letni dopust Plačilo za delo po pogodbi Nadaljuj z branjem

Nočni delavci lahko podaljšajo letni dopust

Nočni delavci in pravica do dopusta Nočni delavci – jim pripada več dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer s sklenitvijo delovnega razmerja (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas), za opravljanje pripravništva, javnih del, zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom ali v drugih primerih atipičnih pogodb o zaposlitvi. Nadaljuj z branjem

Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju?

Delavec ima glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. Ali delodajalec lahko delavcu odredi določeno izobraževanje? Ali delavec lahko odkloni napotitev na izobraževanje? Kakšne so posledice odklonitve? V navedenih primerih delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje, delavec pa nima pravice Nadaljuj z branjem

Inšpektorji v lov za delodajalci, ki zaposlenim ne obračunavajo prispevkov

Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke. Kljub mnogim aktivnostim, stalnem in poostrenem nadzoru ter javni objavi nepredlagateljev obračunov je pojav neoddajanja obračunov prispevkov še vedno prisoten, zato bodo Finančna uprava RS in inšpektorji v prihodnjih mesecih izvajali dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost. V letu 2014 Nadaljuj z branjem

Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Ko je delavec ali delodajalec ne želita prevzeti

Pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 88. členu. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča: praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Zakon tako primarno uveljavlja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če takšna vročitev zaradi odsotnosti delavca  ni mogoča, pa Nadaljuj z branjem

Lažnim podatkom in hudi malomarnosti sledi izredna odpoved pogodbe (1. del)

Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih Nadaljuj z branjem

Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada

Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu?  Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem

Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča

V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem

Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta

Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta. Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje Nadaljuj z branjem

Zakon o delovnih razmerjih: Globa za diskriminacijo do 20 tisoč evrov

Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako Nadaljuj z branjem