Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Ko je treba izplačati odpravnino … … Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavcu pripada odpravnina v višini: 1/5 osnove za vsako leto Nadaljuj z branjem
Tag Archives: ZDR-1
Kdaj dobimo regres? V večini primerov ga morajo delodajalci izplačati do danes!
Kdaj dobimo regres vsi, ki nam pripada pravica do letnega dopusta? Najkasneje mora biti – ali pa je že bil – na naših računih prav danes! V nekaterih primerih zakon sicer dovoljuje, da delodajalci regres delavcem nakažejo tudi do 1. novembra 2016. Koliko ga je naneslo letos? Kdaj dobimo regres? Do 1. julija oziroma najkasneje do 1. novembra v tekočem letu Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta – tega določa Zakon o delovnih razmerjih Nadaljuj z branjem
Razlogi za odpoved pogodbe lahko prinesejo tudi skok v podjetništvo
Če vam delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni konca sveta. Ker vemo, da vsaka kriza prinaša nove priložnosti, vam na DATI predlagamo skok v podjetniške vode. Saj veste, ko se ena vrata zaprejo, se odpre kup drugih. Ste razmislili o tem, da bi se samozaposlili? Seveda morate ob ustanovitvi svojega podjetja pomisliti tudi na stroške, ki bodo nastali. Vse stroške smo popisali v prispevku Kakšni Nadaljuj z branjem
Črtali so napačne zakone – zdaj kazenske sankcije po hitrem postopku želijo nazaj
Pred več kot mesecem dni so poslanci na eni izmed sej črtali določbe napačnega zakona, pomotoma so namreč zbrisali kazenske sankcije v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poslanci so člene črtali misleč, da gre za Pomorski zakonik. Kazenske sankcije se v delovno zakonodajo vračajo en dan po tem, ko bo predlog zakona, ki so ga na vladi obravnavali včeraj, objavljen v Uradnem listu RS. Kazenske sankcije pa se v zakonik Nadaljuj z branjem
Zaposlitev delavca za sezonsko delo
Če je vaša dejavnost naravnana tako, da občasno potrebujete pomoč za sezonsko delo, lahko novega delavca zaposlite prek pogodbe o zaposlitvi za določen čas, preko podjemne pogodbe ali pa ga najamete kot samostojnega podjetnika. V primeru zaposlitve prek civilnopravne pogodbe ali dogovora s samostojnim podjetnikom pa ne sme priti do dela z elementi delovnega razmerja. Če sezonskega delavca zaposlite za določen čas za manj kot tri mesece, mu kot delodajalec Nadaljuj z branjem
Regres 2016: najkasneje čez en mesec
Regres 2016 pripada vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta. Tega morajo delodajalci svojim zaposlenim, ki so zaposleni prek pogodbe o zaposlitvi, izplačati najkasneje do 1. julija 2016, v nekaterih primerih pa do 1. novembra 2016. Regres 2016: na računih delavcev mora biti do 1. julija Letni dopust in regres za letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za Nadaljuj z branjem
Kaj lahko delodajalec zahteva od kandidata za zaposlitev?
Ali veste, kaj vse lahko delodajalec zahteva in česa ne sme, ko je v fazi zaposlovanja novega delavca? Delodajalec pod določenimi pogoji lahko preveri podatke svojih bodočih zaposlenih tudi pri njihovih prejšnjih delodajalcih. Spraševanje in poizvedovanje o osebnih podatkih kandidata, kot so zakonski stan in načrtovanje nosečnosti, pa zakon prepoveduje. Delodajalec kandidatov na razgovoru o zakonskem stanu ali načrtu nosečnosti ne sme spraševati Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) daje pravno podlago temu, da delodajalec zahteva, Nadaljuj z branjem
Obveznosti delodajalca: Pravica do sorazmernega plačila prispevkov zaradi starševstva
Pravica do sorazmernega plačila prispevkov se lahko uveljavlja tudi v primeru uveljavljanja predpisov iz starševskega varstva skupaj s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Pri tem je pomembno, da aneks k pogodbi o zaposlitvi za izvajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom pisno uredita obe pogodbeni stranki, torej delavec in delodajalec, so nam pojasnili na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela. Ko delavec v skladu s predpisi o starševskem varstvu uveljavlja pravico do Nadaljuj z branjem
Odmor in počitek na delovnem mestu: koliko ga imate?
Odmor in počitek na delovnem mestu – preverili smo, kako sta zakonsko urejena. Med delovni čas se šteje tako efektivni delovni čas (vsak čas, v katerem delavec dela in je delodajalcu na razpolago ter izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi) kot tudi čas odmora med dnevnim delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela. Odmor in počitek na delovnem mestu za odvisna od dolžine delovnika Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni Nadaljuj z branjem
Poskusno delo v pogodbi za določen čas
Preverili smo, kako je poskusno delo v pogodbi za določen čas čas urejeno na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zmotno je mnenje, da je poskusno delo v pogodbi za določen čas neveljavno oziroma da se lahko določi le v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Poskusno delo je poseben pogoj v pogodbi o zaposlitvi in pomeni preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma pri dogovorjeni Nadaljuj z branjem
Dopust in menjava delovnega mesta
Če se delavec sredi leta odloči za menjavo delovnega mesta, lahko to vpliva na njegov letni dopust. V primeru, da dela del leta pri enem, del leta pa pri drugem delodajalcu, sta mu oba dolžna zagotoviti sorazmerni del dopusta in v skladu s tem sorazmerni del regresa. Vendar pa lahko delavec izgubi pravico kakšnega od dni dopusta, če ni vse leto v delovnem razmerju in ima torej med eno in drugo Nadaljuj z branjem
Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela Nadaljuj z branjem
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu
Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem