Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Tag Archives: ZDR-1
Minimalna plača in letni dopust
Minimalna plača in letni dopust Minimalna plača in letni dopust – Glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ali pripada delavcu minimalna plača kljub koriščenju letnega dopusta? Minimalna plača in letni dopust Plačilo za delo po pogodbi Nadaljuj z branjem
Nočni delavci lahko podaljšajo letni dopust
Nočni delavci in pravica do dopusta Nočni delavci – jim pripada več dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer s sklenitvijo delovnega razmerja (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas), za opravljanje pripravništva, javnih del, zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom ali v drugih primerih atipičnih pogodb o zaposlitvi. Nadaljuj z branjem
Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju?
Delavec ima glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. Ali delodajalec lahko delavcu odredi določeno izobraževanje? Ali delavec lahko odkloni napotitev na izobraževanje? Kakšne so posledice odklonitve? V navedenih primerih delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje, delavec pa nima pravice Nadaljuj z branjem
Inšpektorji v lov za delodajalci, ki zaposlenim ne obračunavajo prispevkov
Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke. Kljub mnogim aktivnostim, stalnem in poostrenem nadzoru ter javni objavi nepredlagateljev obračunov je pojav neoddajanja obračunov prispevkov še vedno prisoten, zato bodo Finančna uprava RS in inšpektorji v prihodnjih mesecih izvajali dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost. V letu 2014 Nadaljuj z branjem
Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Ko je delavec ali delodajalec ne želita prevzeti
Pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 88. členu. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča: praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Zakon tako primarno uveljavlja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če takšna vročitev zaradi odsotnosti delavca ni mogoča, pa Nadaljuj z branjem
Lažnim podatkom in hudi malomarnosti sledi izredna odpoved pogodbe (1. del)
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih Nadaljuj z branjem
Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada
Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu? Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem
Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča
V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem
Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta
Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta. Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje Nadaljuj z branjem
Zakon o delovnih razmerjih: Globa za diskriminacijo do 20 tisoč evrov
Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako Nadaljuj z branjem
Zakon o delovnih razmerjih: Delodajalci zaradi kršitev plačali za pet milijonov evrov glob
Glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je v delovnem razmerju vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. V letu 2014 so inšpektorji na področju delovnih razmerij, varnost in zdravja pri delu ter socialnega varstva opravili 17.392 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 29.685 različnih kršitev, izdali 12.433 različnih ukrepov in izrekli za okvirno 5 milijonov evrov glob. Zakon o delovnih razmerjih Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona Nadaljuj z branjem
Vsakdo predvidoma ne bo smel več odpreti podjetja
Vlada bo sklopu boja proti sivi ekonomiji v DZ kmalu poslala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Od leta 2008 je bilo ugotovljenih zelo veliko kršitev v zvezi s plačilom za delo, nastalih v povezavi z ustanavljanjem in prenehanjem gospodarskih družb, zato želi vlada zajeziti nepoštene poslovne prakse. V predlogu zakona bodo med drugim tudi nadgradili omejevanje ustanavljanja gospodarskih družb subjektom z nepoštenimi poslovnimi praksami. Kdo ne bo smel Nadaljuj z branjem
Letni dopust in regres – 2 del
Letni dopust in regres Letni dopust in regres za letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V prvem delu smo odgovarjali na vprašanja v zvezi s koriščenjem letnega dopusta, v drugem delu pa se vprašanja navezujejo predvsem na regres za letni dopust. Kako je s pravico do letnega dopusta in regresa? Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Letni dopust in regres mora Nadaljuj z branjem