Go to Top

Karantena po dopustu: grožnja delodajalca z odpovedjo je pravno sporna!

Karantena po dopustu v tujini lahko bistveno vpliva na naše načrte, obveznosti in nenazadnje tudi na delovno razmerje. Kaj torej lahko pričakujemo, če bomo dopustovali v tujini in nas bo ob vrnitvi v domovino “čakala” karantena po dopustu? Kako lahko to vpliva na našo zaposlitev?

PODJETNIŠKA IZOBRAŽEVANJA NA DATI

Se tudi vi odpravljate na dopust v tujino? Vas skrbi, da vam bo ob vrnitvi odrejena karantena po dopustu in kako bo ob tem odreagiral vaš delodajalec? Pravniki DATA v nadaljevanju pojasnjujejo, kakšne možnosti imate kot delavec in kakšne so pravne možnosti delodajalca. Za individualno svetovanje pa so vam na voljo naši pravniki. Pišite jim na [email protected]!

Informativni izračun plače

Karantena po dopustu in odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

V medijih smo zadnje dni lahko zasledili novice, da naj bi nekateri delodajalci opozarjali zaposlene naj v okviru letnega dopusta ne zapuščajo države. V primeru, da jim bo odrejena karantena po dopustu, naj bi jim namreč grozila odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšna praksa delodajalcev je vsekakor sporna, saj bistveno posega v pravice delavcev glede izrabe letnega dopusta ter pravice delavca do zasebnosti v času, ko je upravičeno odsoten z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.

ZNESEK REGRESA 2020

Karantena po dopustu: Bolniška odsotnost ali odsotnost zaradi višje sile?

V primeru, da bo delavcu po vrnitvi iz tujine odrejena karantena po dopustu in se posledično ne bo mogel vrniti na delo, nima pravice do bolniške odsotnosti. Ta namreč velja za delavce, ki so začasno nezmožni za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Ker se karantena odobri zdravim osebam, za katere obstaja zgolj tveganje, da bi lahko bili okuženi, jim bolniška odsotnost posledično ne pripada.

V poštev bi torej lahko prišla odsotnost z dela zaradi višje sile, za kar delavcu po Zakonu o delovnih razmerjih pripada polovica plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. A tudi to ne bo tako preprosto. Zakaj?

MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO

Karantena po dopustu in višja sila

Kot višjo silo lahko opredelimo vsak dogodek ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu hkrati ni bilo mogoče izogniti ali ga odvrniti. Da bi lahko govorili o višji sili, bi tako morali biti podani naslednji elementi:

  • zunanji vzrok,
  • nepričakovanost dogodka in
  • neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

BRUTO NETO PLAČA

O višji sili v primeru odrejene karantene bi tako lahko govorili le v primeru, ko ob odhodu delavca v tujino ni bilo znano, da mu bo ob vrnitvi odrejena karantena in tega ni bilo mogoče pričakovati.

Kadar pa delavec med dopustom odide v državo, za katero je ob odhodu že znano in predvideno, da bo delavcu odrejena karantena po dopustu, o višji sili ni mogoče govoriti. Odreditev karantene po dopustu namreč ni nepričakovana in bi se ji delavec lahko izognil, zato elementi višje sile niso podani.

Kadar odrejene karantene ni mogoče obravnavati kot višjo silo, se mora delavec za ta primer dogovoriti z delodajalcem glede druge podlage za odsotnost (npr. koriščenje preostalega dopusta). Primerno je, da se stranki o tem sporazumeta že pred odhodom delavca. Če delavec zato, ker mu je bila odrejena karantena po dopustu ne bo opravljal dela in je ne bo mogoče obravnavati kot višjo silo, bo potrebno poiskati drugo podlago za odsotnost (npr. dopust). Neopravljanje dela brez ustrezne podlage se namreč lahko šteje za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja