Go to Top

Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas.

Delodajalec je za varnost delavcev odgovoren tudi med njihovim odmorom.

Klikni in deli

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela odmora.

Na dolžino odmora vpliva tudi neenakomerna razporeditev delovnega časa ali začasna prerazporeditev delovnega časa. Odmor se sicer lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

odmor med delovnim časom

odmor med delovnim časom

Ker se čas odmora všteva v delovni čas, je tudi v tem času delodajalec odgovoren za delavca, predvsem, kar se tiče varnosti in zdravja delavcev. Delodajalec je namreč na splošno odgovoren za varstvo in zdravje delavcev na vseh lokacijah, ki jih uporablja ali kjer organizira svoje poslovanje. O tem smo že pisali s stališča kajenja na delovnem mestu.

izobraževanje

Varstvo in zdravje pri delu

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki ima lahko za posledico spremembo na področju varnosti pri delu.

Več informacij

Evidenca odmora za malico ni nujna

Zakonodaja predpisuje tudi evidenco izrabe delovnega časa, vendar pa veljavni Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti od delodajalca ne zahteva, da bi moral evidentirati čas prihoda in odhoda delavca ter trajanja odmorov. »Slednje pa ne pomeni, da tega ne more zahtevati od delavcev,« dodajajo na inšpektoratu.

V svojem splošnem aktu delodajalci tako običajno opredelijo tudi način evidentiranja prihodov, odhodov in odmorov na delovnem mestu. Delodajalec pa mora tako pri evidentiranju kot omejitvah gibanja paziti, da ne poseže v delavčevo dostojanstvo in pravico do zasebnosti.

Pri sprejemanju splošnega akta delodajalca, vam lahko pomagajo tudi naši svetovalci – dosegljivi so na telefonski številki 01 600 15 30 ali na email naslova data@data.si.

Aktivnost se izvaja v okviru projekta "VEM 2015", ki ga financirata RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, Javna agencija.

SPIRIT Slovenija, javna agencija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja