Go to Top

Bolniška odsotnost: Koliko delovnih dni smo izgubili lani?

Bolniška odsotnost je bila razlog, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupaj izgubljenih 10.378.095 delovnih dni.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Kako pa je bolniška odsotnost urejena pri samozaposlenih? To med drugim lahko izveste na našem izobraževanju Prednosti in slabosti samozaposlitev. Preberite pa tudi prispevek S. p. in nega otroka: kdo plača bolniško?.

Bolniška odsotnost se je lani povečala

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2016 izgubljenih skupaj 10.378.095 delovnih dni. To je 541.980 izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2015. Na letni ravni pa se je povečalo tudi število primerov. In sicer za več kot 44.000 primerov. Povečanje pa je šlo tako v breme delodajalcev kot tudi v breme ZZZS. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so nadomestila plače leta 2016 stala 285.308.173 milijona evrov. To je skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015.

Se pa povprečno trajanje enega primera bolniškega staleža. Leta 2004 je ena bolniška odsotnost v povprečju trajala 13,7 dni, v letu 2009 11,7 dni, lani pa 10,5 dni.

Zakaj se je bolniška odsotnost povečala?

Razlogov za to, da se je bolniška odsotnost povečala, je več. Na ZZZS to povezujejo predvsem z rastjo zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva (rast števila primerov in več izgubljenih dni), dolgotrajnejšimi postopki diagnosticiranja in zdravljenja, nego otrok in kasnejšim upokojevanjem.

Bolniška odsotnost je bila lani sicer najpogostejša zaradi bolezni oziroma druge poškodbe izven dela ter zaradi nega ožjega družinskega člana. Kaj mora storiti delavec, ko zboli, smo pisali v prispevku Odsotnost z dela: kaj storiti, ko zbolite in koliko nadomestila dobite?.

Kdaj pripada nadomestilo plače v breme ZZZS?

bolniška odsotnostBolniška odsotnost do 30 dni se obračunava v breme delodajalca. Torej delodajalec nadomestilo plače za odsotnega delavca plačuje iz lastnih sredstev, vendar največ 120 delovnih dni v koledarskem letu.

Od 31. delovnega dneva dalje pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Morda vas zanima tudi, kakšne so višine denarnih nadomestil za bolniško odsotnost od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na razlog odsotnosti?

Od prvega delovnega dne bolniške odsotnosti pa zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače, če so razlogi naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledica dajanja krvi, izolacija ali spremstvo, ki ju odredi zdravnik in tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah.

Okrepljen nadzor nad refundacijo nadomestil

ZZZS je v preteklem letu okrepil nadzor nad izplačevanjem nadomestil plače delodajalcem. Lani so nadzorovali predvsem delavce (69 odstotkov), samozaposlene (24 odstotkov) in kmete (skoraj 6 odstotkov). Ugotovljene kršitve so se najpogosteje nanašale na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Največ kršitev je bilo sicer ugotovljenih pri delavcih (54 odstotkov) in samozaposlenih (38 odstotkov).

V sodelovanju s Finančno upravo RS (FURS) pa ZZZS med drugim preverja tudi pravilnost podatkov o osnovah, ki jih v postopku refundacij nadomestil plač ZZZS-ju posreduje delodajalec. O tem, da se zahtevki za refundacijo lahko vlagajo elektronsko, smo pisali v prispevku Zahtevek za refundacijo bolniške – elektronska oddaja vse pogostejša.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja