Bolniška odsotnost in urejanje le-te je s 1.1.2020 spremenjena. Še do konca leta 2019 je bila bolniška odsotnost urejena s prenašanjem »papirnatega« bolniškega lista od osebnega zdravnika do delodajalca. Letošnja novost, eBOL, je celoten postopek za urejeno bolniško odsotnost olajšala. Bolniška odsotnost – Kako si jo torej zaposlena oseba uredi po novem? Delodajalci, veste kakšen je postopek pridobitve bolniških listov za svoje zaposlene? Informativni izračun plače Bolniška odsotnost – še Nadaljuj z branjem
Tag Archives: bolniška odsotnost
Pooblaščanje za eBOL: Kaj mora urediti delodajalec?
Pooblaščanje za eBOL je postopek, ki ga bodo morala urediti podjetja, da bodo lahko koristila storitev eBOL. Kot smo pisali že v članku, bo s 1.1.2020 omogočena nova storitev elektronski bolniški list (eBOL). Delodajalcem bo s tem omogočen pregled in prenos elektronskih potrdil o upravičeni zadržanosti od dela. Zato morajo delodajalci do 16.12.2019 urediti elektronsko pooblastilo za svoj računovodski servis ali osebo v svoji kadrovski službi. Informativni izračun plače Obračun Nadaljuj z branjem
Bolniška odsotnost – Kako si jo podjetnik uredi?
Bolniška odsotnost je za podjetnika v praksi prej izjema kot pravilo. Vendar pa si jo podjetnik največkrat uredi v primeru, ko bolezen traja več kot 30 delovnih dni ali pa če zboli njegov otrok. Bolniška odsotnost za prvih 30 dni je v breme podjetnika, saj sam plača prispevke za socialno zavarovanje. Po preteku tega časa pa mu prispevke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Podjetnik je takrat upravičen tudi Nadaljuj z branjem
Bolniški list – od 1.2.2020 le v elektronski obliki (eBOL)!
Bolniški list bo v začetku leta 2020 zavzel novo podobo. Za uveljavljanje pravic iz bolniškega nadomestila prišel v veljavo t.i. »elektronski bolniški list«! Te spremembe dobrodošle tako za delavce, kot tudi za delodajalce. Bolniški list v tiskani obliki je namreč predstavljal veliko administrativno oviro za oba. Informativni izračun dohodnine Potrebujete nekoga za ureditev vsega povezanim z Vašim podjetjem, morda celo zaposlujete? Pri podjetju Data d.o.o. Vam lahko primerno sklenimo zaključen Nadaljuj z branjem
Zaposlitev po pogodbi s tujim delodajalcem iz države članice EU, ko zavarovanec opravlja delo v RS
Za zaposlitev po pogodbi s tujim delodajalcem iz države članice EU, ko zavarovanec opravlja delo v RS (ima urejeno obvezno zavarovanje po zavarovalni podlagi 114) gre, v kolikor je: sedež delodajalca v drugi državi članici EU, EGP ali Švici, delo se opravlja v Republiki Sloveniji, zavarovanje v Republiki Sloveniji do polnega delovnega časa ali za polni delovni čas. Informativni izračun plače Obračunavanje plače Fizična oseba, ki ima urejeno obvezno zavarovanje Nadaljuj z branjem
Bolniška odsotnost je lahko usodna
Obrtniki poudarjajo: nekatere najbolj pereče težave obrtnikov in podjetnikov je potrebno čimprej rešiti. Izpostavljajo nadomestila bolniške in odškodninsko odgovornost delodajalcev v primeru nesreče pri delu. Daljša bolniška odsotnost je namreč za podjetnika lahko usodna. Poslanci Državnega zbora RS bodo jutri obravnavali Spremembe zakona o delovnih razmerjih, Spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu in Spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije apelirajo na poslance, naj čim Nadaljuj z branjem
Regres na porodniški in bolniški
Po objavi prispevka o regresu smo dobili številna vprašanja, ali pripada regres na porodniški in ob daljši bolniški odsotnosti. Odgovor je: vsekakor. Pravico do regresa imajo namreč vsi zaposleni. Regres morajo torej v skladu z zakonodajo prejeti vsi zaposleni, to so vsi, ki imajo v posameznem koledarskem letu veljavno pogodbo o zaposlitvi. Velja za pogodbe za določen ali nedoločen čas. Regres na porodniški in bolniški je torej zakonska pravica. Regres v javni upravi Regres 2018 za Nadaljuj z branjem
Bolniška odsotnost: Koliko delovnih dni smo izgubili lani?
Bolniška odsotnost je bila razlog, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupaj izgubljenih 10.378.095 delovnih dni. Kako pa je bolniška odsotnost urejena pri samozaposlenih? To med drugim lahko izveste na našem izobraževanju Prednosti in slabosti samozaposlitev. Preberite pa tudi prispevek S. p. in nega otroka: kdo plača bolniško?. Bolniška odsotnost se je lani povečala Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo Nadaljuj z branjem
Zahtevek za refundacijo bolniške – elektronska oddaja vse pogostejša
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zagotavlja vedno večjemu številu delodajalcev možnost, da zahtevek za refundacijo nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela oddajo preko sistema e-VEM. Od oktobra 2016, ko je ZZZS v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo uvedel to novo e-storitev, do vključno marca 2017, je tako ZZZS prejel in obdelal že 11.622 zahtevkov za izvedbo 23.660 obračunov za delavce, ki so bili v bolniškem staležu v Nadaljuj z branjem
S. p. in nega otroka: kdo plača bolniško?
Veste, koga po žepu udari “bolniška”, če je samostojni podjetnik doma zaradi bolezni svojega otroka (tj. nega otroka)? Ko gre s. p. sam na bolniško, je zadeva za njegov posel lahko precej tvegana in mu povzroči izpad dohodkov, a ko s. p. ne more poslovati zaradi nege otroke, mu nadomestilo za bolniško odsotnost krije država oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako kot vsakemu zaposlenemu. Samozaposlene osebe in osebe, Nadaljuj z branjem
Višine denarnih nadomestil za bolniško odsotnost
Kakšne so višine denarnih nadomestil za bolniško odsotnost od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na razlog odsotnosti? Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo Nadaljuj z branjem
Nadomestilo za bolniško odsotnost – v povprečju za 15 dni
Delodajalec mora delavcu, ki je odsoten zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana, izplačevati nadomestilo plače oziroma t. i. nadomestilo za bolniško odsotnost. Delodajalec mora nadomestilo izplačevati 30 delovnih dni in največ 120 delovnih dni v enem letu. Šele po tridesetih delovnih dneh obveznost izplačevanja bolniškega nadomestila prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in sicer tako, da delodajalec izplača nadomestilo plače delavcu, zavod pa nato zaprosi, da mu to Nadaljuj z branjem
Bolniška – vsak dan 34.000 ljudi ne pride v službo
Delodajalske organizacije zahtevajo, da bi država sprejela spremembe zakonodaje, s katerimi bi skrajšala število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca iz 30 na 20 koledarskih dni, v enem letu pa iz 120 na 90 dni. Nadomestila za čas bolniške odsotnosti bi znižali, maksimalno število dni v bolniškem staležu pa omejili. Kako so trenutno urejene bolniške odsotnosti pri nas smo že pisali v članku Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo Nadaljuj z branjem