Zloraba bolniškega staleža lahko za delavce pomeni tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V Sloveniji so kljub temu večkrat odmevali primeri, ko so bili posamezniki uradno na »bolniški«, v tistem času pa so delali vrsto stvari: popravljali streho, delali na vrtu, odšli še malo na izlet. Kako se pri nas sploh preverja zloraba bolniškega staleža?
Ali morda v zvezi z bolniško odsotnostjo potrebujete pravni nasvet? Naši pravni svetovalci vam lahko svetujejo! Prav tako smo vam na voljo, če želite odpreti svoje podjetje. Za termin se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Lahko je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zloraba bolniškega staleža lahko privede tudi do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ali pa kršitelji ostanejo brez denarnega nadomestila za čas odsotnosti od dela. Delodajalec mora sicer zlorabo oz. kršitev dokazati z zakonito pridobljenimi dokazi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je zloraba bolniškega staleža oz. kršitev v naslednjih primerih:
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije;
- če v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo ali;
- če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Seveda ni pri vsaki obliki bolniške odsotnosti predvideno, da je posameznik le doma in počiva. Bolezenska stanja so različna in iz tega izhajajo tudi različne oblike zdravljenja. Vendar pa je potrebno upoštevati navodila, ki jih predpiše osebni zdravnik. Ravnanje bolnika v času začasne zadržanosti od dela mora zato biti natančno opredeljeno že ob začetku bolniške odsotnosti. Da se izognemo morebitnim kršitvam, pa je priporočljivo, da se še dodatno posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom.
Pretvorite vašo bruto plačo v neto z našim kalkulatorjem!
Registracijo s.p. ali d.o.o. lahko opravite na Dati!
Zloraba bolniškega staleža – na kakšen način se lahko izvaja kontrola?
Nadzor delodajalca nad odsotnostjo z dela delavca je praviloma opredeljen v njegovih internih aktih. Takšen je lahko Pravilnik o delovnih razmerjih. Slednji delodajalcu omogoča, da ukrepa ob pogostejših (neupravičenih) izostankih z dela. Če delodajalec sumi, da je prisotna zloraba bolniškega staleža s strani delavca, lahko opravi kontrolo bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni. Zaradi občutljivosti zbiranja osebnih podatkov lahko nadzor oz. kontrolo opravljajo le delodajalec, ZZZS ali detektivi oz. detektivske družbe, ki so za opravljanje dejavnosti registrirane v skladu z zahtevami Zakona o detektivski dejavnosti. V tem zakonu je določeno, da na delovno področje detektiva spada tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Fotografije detektiva so lahko dovolj tehten dokaz, da je bila s strani delavca “izvedena” zloraba bolniškega staleža. Če pride do delovnopravnega spora, sodišče fotografije in zaznave detektiva lahko upošteva kot zadosten dokaz. Ko je delavec bolniško odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takrat lahko kontrolo nad zlorabami bolniškega staleža izvaja laični nadzornik ZZZS.
Dnevnice – koliko znašajo v 2023?
Zloraba bolniškega staleža – ali je lahko objava na socialnih omrežjih dokaz?
Da! Tudi objava fotografije na socialnih omrežjih (Facebook, Instagram, itd.) je lahko zadosten dokaz. Če se v času bolniškega staža na primer odpravite na izlet izven kraja bivanja, ki ga ne bi smeli zapustiti, objavite fotografijo in delodajalec pridobi te podatke, potem vas lahko za to sankcionira. Vendar pa mora dokazati, da je bila fotografija res posneta v času bolniške odsotnosti in ne gre za posnetek starejšega datuma.
Imate glede zlorabe bolniškega staleža dodatna vprašanja? Ali pa imate kakšno drugo dilemo s področja delovnega prava? Naši pravni svetovalci vam lahko svetujejo! Za termin posveta se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.
