Zakoniti zastopnik je določen z zakonom, prokurist pa je vrsta zakonitega zastopnika. Oseba, ki se določi za prokuro, se mora vpisati v sodni register, javno knjigo na sodišču. Potrebujete pomoč pri urejanju delovnopravnih razmerij? Obrnite se na naše izkušene pravne svetovalce. Za termin svetovanja nas pokličite na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Zakoniti zastopnik
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da družbo lahko zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretji osebam.
Zakoniti zastopnik – prokurist
Prokurist je vrsta zakonitega zastopnika. Je pooblaščenec, ki podjetje oziroma družbo zastopa nasproti tretje osebe. Prokurist nima možnosti odločanja denimo o tem, koga bodo zaposlili, njegova funkcija je omejena na zastopanje (hodi na sestanke, podpisuje pogodbe), upravičen pa je do vseh pravnih dejanj, razen do prodaje ali obremenitve nepremičnin, za kar mora biti posebej pooblaščen.
Prokuristova vloga je torej zgolj zastopanje, nima pa možnosti odločanja oziroma zakonsko nima nobenih poslovodnih upravičenj. Prokura je sicer zakonsko lahko omejena (npr. s skupno prokuro, omejitev na predmet poslovanja posamezne podružnice), prokurist pa ne rabi biti nujno zaposlen v podjetju, ki ga zastopa, prav tako je ena oseba lahko prokurist v več različnih podjetjih, bankah, zavodih, ustanovah. Prokurist lahko dela tam, kjer pravno potrebujejo zastopnika.
Pri tem je pomembno, da ločimo med poslovodno osebo in prokuristom. Poslovodna oseba (npr. direktor pri družbi z omejeno odgovornostjo oziroma uprava pri delniški družbi) je upravičena do odločanja znotraj družbe oziroma podjetja (odločitve o poslovanju, kadrih, strateških planih itd.).
Zakoniti zastopnik – drugi zastopniki
Podjetje ima lahko tudi več drugih zastopnikov, npr. kadrovski zastopnik idr., ti se določijo na podlagi pooblastila. V nasprotju z drugimi pooblaščenci, ki potrebujejo za posamezne posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, le-tega prokurist ne potrebuje, saj je obseg njegovih pooblastil določen že v samem ZGD-1.
Zakoniti zastopnik – s. p.
Samostojni podjetniki lahko imenujejo prokurista ali zastopnika za primer smrti. Prokurist lahko brez pooblastila opravlja vse postopke v zvezi z vpisom sprememb podatkov v Poslovni register Slovenije (PRS), razen njegovega izbrisa. Zastopnik za primer smrti je v primeru smrti samostojnega podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki sodijo v redno poslovanje. Če zastopnika ne imenujete, pomeni, da ste kot samostojni podjetnik hkrati tudi zastopnik, so zapisali na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Zagotovo se vam pred registracijo podjetja poraja še kup vprašanj. Obrnite se na naše podjetniške svetovalce. Pokličite nas na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju