Go to Top

Pravice delavcev – dolžnosti delodajalcev

Pravice delavcev so močno varovane z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec v delovnem razmerju je proti delodajalcu šibkejša stranka. Zato ZDR-1 na več mestih ureja pravice delavcev, predvsem glede neplačilne discipline delodajalca. Kakšne posledice lahko doletijo delodajalca, v kolikor delavcu v roku in v skladu s pogodbo o zaposlitvi delodajalec ne izplača plače, regresa, potnih stroškov, malice, ipd?

Informativni izračun plače

Nameravate prvič zaposlovati, pa ne veste kakšne so vaše obveznosti kot delodajalec? Katere obvezne pravilnike in evidence morate imeti? Ste seznanjene kakšne so pravice delavcev? Potem pokličite na o1 6001 528 in povprašajte po ponudbi!

PODJETNIŠKA IZOBRAŽEVANJA NA DATI

Temeljne pravice delavcev

Ima vaše podjetje urejene pravilnike in obvezne akte? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Delavec se na podlagi pogodbe o zaposlitvi vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delodajalčeva obveznost je, da delavcu zagotovi delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi in mu zagotoviti tudi ustrezno plačilo za opravljanje dela.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Pravice delavcev – izplačilo plače

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo do dne naveden v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Pravice delavcev – izplačilo regresa

Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavcu pripada tako regres ne glede na to, ali je ta zaposlen za določen ali nedoločen čas in ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas. Regres se delavcu izplačuje najmanj v višini minimalne plače in najkasneje do 1. julija v koledarskem letu. Če delodajalec s plačilom zamudi, je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti od dneva zamude. Delodajalec, ki ne izplača regresa pa je v prekršku. In se kaznuje z globo vse do 20.000 EUR.

BRUTO NETO PLAČA

Pravice delavcev v primeru neplačilne discipline delodajalca

Če delodajalec delavcu ne izplača plače kot je določeno v skladu s pogodbo o zaposlitvi, niti do 18 dne v mesecu (ob dospelosti), pride v zamudo. V kolikor delodajalec pride v zamudo, je delavec upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti. Vendar pa to še ni vse! Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določili ZDR-1 ter uveljavlja sodno varstvo delavca za uveljavitev denarne terjatve in odgovornost delodajalca za prekršek pred delovnim sodiščem. Zastaralni rok za terjatve iz delovnega prava znaša pet let. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je delavec imel pravico terjati izpolnitev obveznosti.

MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO

ZDR-1 določa, da delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec med drugim:

  1. vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  2. mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  3. delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.

Če delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna, se kaznuje za prekršek z globo do 20.000 EUR. Prav tako odgovarja odgovorna oseba delodajalca, in sicer je lahko oglobljena vse do 2.000 EUR. Pravice delavcev torej ne gre jemati pavšalno.

UKREPI DELODAJALCA V ČASU KORONAVIRUSA

So vam kršene pravice delavcev? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja