Pravice delavcev so močno varovane z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec v delovnem razmerju je proti delodajalcu šibkejša stranka. Zato ZDR-1 to ureja na več mestih. Kakšne posledice lahko doletijo delodajalca, v kolikor delavcu v roku in v skladu s pogodbo o zaposlitvi delodajalec ne izplača plače, regresa, potnih stroškov, malice, ipd? V kolikor potrebujete pomoč ali zgolj nasvet, so vam na voljo naši pravni svetovalci na 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si.
Temeljne pravice delavcev
Delavec se na podlagi pogodbe o zaposlitvi vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delodajalčeva obveznost je, da delavcu zagotovi delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi in mu zagotoviti tudi ustrezno plačilo za opravljanje dela. Delodajalec, ki ne izplača regresa pa je v prekršku. In se kaznuje z globo vse do 20.000 EUR.
Pravice delavcev in izplačilo plače
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo do dne naveden v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
Izplačilo regresa
Pravice delavcev vključujejo tudi pravico do regresa in je vezana tudi na pravico do letnega dopusta. Delavcu pripada tako regres ne glede na to, ali je ta zaposlen za določen ali nedoločen čas in ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas. Regres se delavcu izplačuje najmanj v višini minimalne plače in najkasneje do 1. julija v koledarskem letu. Če delodajalec s plačilom zamudi, je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti od dneva zamude.
Primer neizplačila plače!
Če delodajalec delavcu ne izplača plače kot je določeno v skladu s pogodbo o zaposlitvi, niti do 18 dne v mesecu (ob dospelosti), pride v zamudo. V kolikor delodajalec pride v zamudo, je delavec upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti. Vendar pa to še ni vse! Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določili ZDR-1 ter uveljavlja sodno varstvo delavca za uveljavitev denarne terjatve in odgovornost delodajalca za prekršek pred delovnim sodiščem. Zastaralni rok za terjatve iz delovnega prava znaša pet let. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je delavec imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravice delavcev je zato kot delodajalec tudi pametno poznati.
Kaj določa ZDR-1, ko gre za pravice delavcev?
ZDR-1 določa, da delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec med drugim:
- vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, Delodajalec, ki ne izplača regresa pa je v prekršku.
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.
Informativni izračun dohodnine
Če delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna, se kaznuje za prekršek z globo do 20.000 EUR. Prav tako odgovarja odgovorna oseba delodajalca, in sicer je lahko oglobljena vse do 2.000 EUR. Pravice delavcev torej ne gre jemati pavšalno. V kolikor potrebujete pomoč ali zgolj nasvet, so vam na voljo naši pravni svetovalci na 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si.