Go to Top

Krajši delovni čas – pripadata vam odmor in regres!

Krajši delovni čas je čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Te pravice in obveznosti uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa drugače.

Informativni izračun dohodnine

Kako je s pravico do odmora in malice, ko delavec dela krajši delovni čas?

Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane (malice) med delom. Namenjen je delavcu za obnovitev moči med odmorom v času dela med delovnim dnem.

Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?

Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu. To velja le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan:

  • Delavec, ki dela na primer tri ure na dan, tako nima pravice do odmora.
  • Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom (štiri ure na dan), pa ima pravico do 15 minutnega odmora. V slednjem primeru mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom.

Kakšen regres za prehrano med delom delavcu pripada – polni ali polovičen?

Delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj 4 ure na dan ima polno malico oz. povračilo stroškov prehrane.

Delavec, ki dela manj kot polovični delovni čas, pa pravice do malice nima. V slednjem primeru samo, če je ta možnost predvidena v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar je v tem primeru obdavčljiva.

Ste ravnokar registrirali svoje podjetje in tako postali podjetnik? Kaj pa zdaj?

Kakšna je višina regresa za prehrano?

V tem primeru je potrebno preveriti, katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca, če ga seveda. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 6,12 eura.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja