Krajši delovnik oz. delovni čas
Krajši delovnik oz. krajši delovni čas je ena izmed možnosti, za katero se lahko sklene pogodba o zaposlitvi. Kaj se šteje za krajši delovnik? Kako je s krajšim delovnikom v posebnih primerih? Dileme iz delovnopravne zakonodaje vam lahko pomagajo razrešiti tudi naši pravni svetovalci! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Odprtje s.p. – brezplačno, hitro in enostavno na DATA točki!
Krajši delovnik se lahko sklene v pogodbi o zaposlitvi
Kot že omenjeno, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene tudi za krajši delovnik od polnega delovnega časa. Za krajši delovnik se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Polni delovni čas sicer ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Izjemoma se lahko kot polni delovni čas določi tudi delovni čas, ki je krajši, a ne manj kot 36 ur na teden, je določeno v ZDR-1.
Z našim kalkulatorjem si lahko informativno izračunate plačo!
Krajši delovnik in pravice
V kolikor delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovnik, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Uveljavlja jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Razen, tiste, za katere je z zakonom določeno drugače. Če delavec dela krajši delovnik mu prav tako pripadata malica in prevoz. Zneska nadomestila za prehrano in nadomestila za prevoz sta enaka kot pri zaposlenih za polni delovni čas. Višina zneska za malico oz. prevoz je namreč odvisna od števila dni in ne od števila ur, ko zaposleni dela. Edina razlika je pri odmoru oz. času za malico. Če delavec dela polni delovni čas, mu pripada 30 minut odmora za malico. V kolikor pa gre za krajši delovnik, pa gre za sorazmeren čas. Če je krajši delovnik za 20 ur na teden, delavcu pripada 15 minut malice. V kolikor pa gre za krajši delovnik za 30 ur na teden, pa zaposlenemu pripada 22 minut in 30 sekund malice.
Preberite tudi – Vračilo regresa, kdaj in kako je treba regres vrniti?
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Dopust, regres, če gre za krajši delovnik?
Delavec, ki dela krajši delovnik ima prav tako pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Na letni dopust je vezan tudi regres. To pomeni, da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delovnika. Če delavec dela krajši delovnik za 20 ur na teden, mu pripada polovica regresa. V kolikor delodajalec izplača polni regres v višini 1400 evrov, bi delavec, ki dela krajši delovnik, prejel 700 evrov. Prav tako ima delavec, ki dela krajši delovnik, pravice do dodatkov pri plači, kot so dodatek za nočno delo, dodatek za delo ob praznikih, dodatek za nedeljsko delo ipd.
Preberite še – Je izobrazba pogoj za odprtje s.p.?
Kaj pa krajši delovnik zaradi starševstva ali invalidnosti?
Nedolgo nazaj smo pisali tudi, ali lahko delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci. Poglejmo pa še, kaj velja za krajši delovnik v posebnih primerih invalidnosti oz. starševstva. V teh primerih velja, da je delavec sicer plačan sorazmerno svoji dejanski delovni obveznosti, je pa zavarovan za polni delovni čas. Delavcem pripada celotni letni dopust ter celotni regres za letni dopust.
