V delovni čas se šteje tudi čas odmora. Kaj pa še?

Kaj se šteje v delovni čas? Ali se prihod na delo šteje v čas dela? Kaj pa pripravljenost na domu? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Čas opravičene odsotnosti z dela je čas, ko delavcu ni potrebno priti na delo. Ali veste, kateri interni akti so za delodajalca obvezni?

Informativni izračun plače

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut. Polni delovni čas je v Sloveniji določen v trajanju 40 ur na teden. To pomeni, da z nobenim zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče določiti za polni delovni čas daljšega časovnega obdobja kot je 40 ur na teden. Minimalni polni delovni čas je določen v trajanju 36 ur. Posvetujte se z našo pravno službo o tem kaj vse se šteje v delovni čas pri vas!

Informativni izračun plače

Ali se čas prihoda všteva v delovni čas? Kaj pa priprava na delo?

Zakon opredeljuje delovni čas kot efektivni delovni čas, čas odmora med dnevnim delom in čas in čas upravičene odsotnosti z dela. Čas upravičene odsotnosti z dela je npr. čas letnega dopusta, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi izobraževanja in druge.

Kot efektivni delovni čas pa se šteje tudi vsako drugo časovno obdobje, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Katera so ta obdobja Zakon o delovnih razmerjih konkretno ne določa. V odvisnosti od dejavnosti je kot takšna mogoče šteti npr. čas priprave na delo. Tukaj gre predvsem za: preoblačenje v delovna oblačila, priprava delovnih naprav in strojev, čas službenega potovanja. Kako pa je s povračilom stroškov v zvezi s službenim potovanjem?

Normiran s.p. – idealen za začetnike!

Ustanovitev podjetja

Vse o kilometrini!

Kako je v primeru dežurstva ali stalne pripravljenosti?

Sodišče EU je februarja 2018 obravnavalo primer, ko je delavec čas dežurstva sicer preživljal doma. Zaradi negotovosti morebitnega dogodka in pa vezanosti na odziv delodajalca, je bil omejen pri opravljanju drugih dejavnosti. Tako je v primeru gasilca, ki se je moral na odziv delodajalca odzvati odločilo, da se čas dežurstva všteva v delovni čas.

Sodišče je pojasnilo, da primeri, ko je delavec v času dežurstva doma in se mora odzvati na pozive delodajalca v kratkem časovnem obdobju, omejujejo delavčeve možnosti za opravljanje drugih dejavnosti. Iz tega razloga je tak čas dežurstva treba šteti za delovni čas.

Sodišče je sicer izrecno opozorilo, da obravnavanega primera ne gre enačiti s primerom, kjer se dežurstvo opravlja po sistemu pripravljenosti za delo. Tam je predvidena stalna dosegljivost delavca brez njegove fizične prisotnosti na delovnem mestu. V kolikor imate vprašanje, nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.

Prijavite se na e-novice

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

S klikom na gumb Objavi komentar soglašam, da DATA d.o.o. posredovane osebne podatke zbira in obdeluje za pošiljanje e-novic. Soglasje lahko kadarkoli prekličete. Za dodatna pojasnila in pravice iz Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pišite na: data@data.si. Več o varstvu osebnih podatkov si lahko preberete v Obvestilu o zasebnosti.

Scroll to Top