Go to Top

Odpoved: kaj pa dopust in regres?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je situacija, ko se morata zaposleni in delodajalec o marsičem dogovoriti.

Velja ne glede na to, ali je odpoved s strani delavca ali s strani delodajalca. Saj že veste, da je ustrezna pogodba o zaposlitvi pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem? Pisali smo že o tem, kaj vse se lahko zalomi v primeru, da je pogodba o zaposlitvi sestavljena brez pomoči pravnega strokovnjaka. Priporočamo, da se že pred registracijo podjetja (na VEM točki Data lahko podjetje ustanovite hitro in brezplačno) obrnete na nas, saj vam lahko pomagamo s podjetniškim svetovanjem.

Če imate vprašanja glede sestave pogodb o zaposlitvi, se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake. Za termin za pravno svetovanje se dogovorite prek telefonske številke 01 600 1530 ali elektronske pošte data@data.siŠtevilne dileme glede zaposlovanja novih delavcev pa razjasnimo tudi na brezplačnem seminarju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?

Ste ravnokar registrirali svoje podjetje in tako postali podjetnik? Kaj pa zdaj?

Zatakne se pri dopustu in regresu

Po izkušnjah naših pravnih svetovalcev se ob odpovedi najbolj pogosto zatakne pri koriščenju letnega dopusta in številu dni dopusta, ki jih delodajalec odmeri. Spomnimo: če delavec v podjetju ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. Če delavec poda odpoved po 31. marcu, ko je že prejel odločbo delodajalca za letni dopust, ga mora ta po prejeti odpovedi odmeriti ponovno. O pravilni odmeri letnega dopusta smo že pisali.

odpovedKaj pa, če delavec službo zamenja, sorazmernega dela dopusta pa pri prvem delodajalcu še ni izkoristil? V tem primeru se lahko s starim delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljeni dopust. Vendar to velja le v primeru, če do izteka pogodbe o zaposlitvi pri njem ni mogel izkoristiti sorazmernega dela dopusta. Pozor: zaposleni lahko izkoristi dopust tudi v času odpovednega roka. Lahko pa se z novim delodajalcem dogovori, da bi letni dopust, ki ga ni izrabil pri starem delodajalcu, izkoristil v novi službi.

Nadomestilo za neizrabljen dopust

Nadomestilo za neizrabljen dopust pa ni pravilo, ampak velika izjema. “Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. Delavec se ji ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust,” opozarjajo na ministrstvu za delo.

Zakon o delovnih razmerjih v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi dopušča izjemo. “V skladu s 164. členom ZDR-1 je namreč dopusten sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Vendar samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen,” pravijo na ministrstvu.

O tem, ali je bilo nadomestilo za neizrabljen dopust upravičeno, je že večkrat presojalo vrhovno sodišče. Odločilo je, da je nadomestilo dopustno le, če obstajajo objektivni razlogi, da delavec letnega dopusta ni mogel izrabiti. Objektiven razlog je denimo daljša bolniška odsotnost. Tako je denimo razsodilo sodišče EU v primeru Avstrijca Hansa Mascheka. Ta se je po daljši bolniški odsotnosti upokojil, dopusta pa pri tem ni do konca izrabil.

Pisali smo že, da mora biti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih lanski dopust izkoriščen do 30. junija tekočega leta. Če delavec dopusta v roku ne more izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, se lahko dopust izkoristi do konca leta.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Delodajalec lahko zahteva regres nazaj

Ko gre za odpoved delovnega razmerja, je potrebno razmisliti tudi o regresu. Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta. Torej pripada delavcu sorazmerni delež regresa za vsak polni mesec zaposlitve. Kaj pa, ko pogodba o zaposlitvi ne poteče zadnji dan v mesecu? V tem primeru Zakon o delovnih razmerjih različno ureja pravico do regresa. Odvisna je predvsem od tega, ali se delavec takoj zaposli pri naslednjem delodajalcu. Pri takih primerih gre za individualno presojo posameznega primera, zato svetujemo, da se obrnete na naše pravne svetovalce.

Kaj pa, če je delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust? V tem primeru ima delodajalec pravico od delavca zahtevati povračilo preveč izplačanega regresa. To lahko stori s pobotom, ki ga izvede pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor:  tega delodajalec ne more storiti brez prehodnega pisnega soglasja delavca. In če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa? Delodajalcu preostane tožba pred pristojnim sodiščem.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja