Odpravnina pripada v več primerih
Odpravnina je določena v Zakonu o delovnih razmerjih. V članku bomo pregledali, v katerih primerih so delavci upravičeni do odpravnine in kdaj ne. Prav tako bomo pogledali, kako je določena višina odpravnine. V kolikor imate tudi vi vprašanje glede odpravnine ali kakšno drugo pravno vprašanje glede delovnih razmerij, lahko kontaktirate naše pravne svetovalce ter se dogovorite za termin plačljivega svetovanja. Pokličete lahko na 01 600 1530 ali nam pišete na elektronski naslov [email protected].
Kdo je upravičen do odpravnine?
Upravičenost do odpravnine je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta pripada ob redni odpovedi s strani delodajalca, ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas in upokojitvi. Prav tako odpravnina pripada tudi v primeru izredne odpovedi delavca zaradi razlogov, ki so našteti v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Odpravnina – odpoved pogodbe s strani delodajalca
Delavcu pripada odpravnina v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti. Gre torej za razlog na strani delodajalca – lahko gre tudi za reorganizacijo dela ali ukinitev delovnega mesta.
Odpravnina – potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Do odpravnine je delavec upravičen tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. A to ne velja v vseh primerih. Če delavec nadomešča začasno odstotnega delavca, mu odpravnina ne pripada. Prav tako mu odpravnina ne pripada, če gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu. Odpravnine ne delavec ne prejme tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitve za določen čas za opravljanje javnih del, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Razmišljate o ustanovitvi d.o.o.?
Odpravnina – upokojitev delavca
Delavcu odpravnina pripada tudi, ko se upokoji (določeno v 132. členu ZDR-1). Če kolektivna pogodba določa drugačne pogoje kot zakon, se za določitev odpravnine uporabi kolektivna pogodba. Delodajalec je dolžan izplačati to odpravnino, če je delavec pri njem zaposlen vsaj pet let. Zakon določa, da delavcu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali pa v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece. Odpravnina se določi tako, da se gleda ugodnejša varianta za delavca.
Odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Delavec je do odpravnine upravičen tudi v primeru, ko sam poda izredno odpoved. A samo v primeru, da je odpoved podana zaradi razlogov, za katere je kriv delodajalec.
Ti razlogi so opredeljeni v 111. členu ZDR-1:
- delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
- onemogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo več kot 30 dni ter neizplačilo zakonsko določenega nadomestila plače;
- neizplačilo plače delodajalca vsaj dva meseca oz. bistveno zmanjšana plača;
- neizplačilo plače ob pogodbeno dogovorjenem roku – dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev;
- neplačilo prispevkov za socialno varnost tri mesece zapored ali v obdobju šestih mesecev;
- nezagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu (s tem, da je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje oz. zdravje);
- nezagotavljanje enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1 (prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov);
- nezagotavljanje varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.
Želite ob rednem delu dodatno zaslužiti? Odprite popoldanski s.p.!
Odpravnina – kako izračunamo višino?
V primerih odpovedi s strani delodajalca (poslovni razlogi ali nesposobnost) ter v primeru izredne odpovedi velja naslednja formula za izračun višine odpravnine:
- 1/5 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve od enega leta do 10 let);
- 1/4 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve od 10 do 20 let);
- 1/3 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve več kot 20 let).
V primeru prenehanja pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas, pripada delavcu 1/5 osnove. To velja v primeru, če je skupno delovno razmerje trajalo leto dni ali manj. Če pa je delovno razmerje trajalo dlje od enega leta, se odpravnina sorazmerno povečuje za vsak mesec dela.
Izberite zanesljiv računovodski servis!
Poglejmo primer za delavca, ki je bil zaposlen za 6 mesecev. Osnova za odmero odpravnine je 1500 evrov. V tem primeru se odpravnina izračuna: 1/5 x 1500 EUR = 300 EUR. V tem primeru bi delavcu pripadala odpravnina 300 evrov. Če pa je delavec bil zaposlen za 18 mesecev pa velja naslednji izračun: (1/5 x 1500 EUR = 300 EUR) + (1/12 x 300 EUR x 6 mesecev) = 300 EUR + 150 EUR = 450 EUR. V takšnem primeru delavcu pripada odpravnina v višini 450 EUR.
Želim se prijaviti na e-novice
Za vse dileme in vprašanje glede odpravnine ali za kakšno drugo pravno vprašanje glede delovnih razmerij, lahko kontaktirate naše pravne svetovalce. Pokličite nas na 01 600 1530 ali nam pišite na elektronski naslov [email protected].
