Objavljamo napovedani drugi del članka o tem, kdo so zavezanci za davčno potrjevanje računov. Prvi del si lahko preberete tukaj. Zakon o davčnem potrjevanju računov opredeljuje tudi izjeme, ki jim davčnih blagajn ne bo treba uporabljati. Izjeme pri uporabi davčnih blagajn bodo: Kmečka gospodinjstva, ki prodajajo kmetijske in gozdarske pridelke neposredno končnemu potrošniku na domu, od vrat do vrat, na stojnicah in na tržnicah. Če ima kmečko gospodinjstvo registrirano dopolnilno Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne: ste med zavezanci? (1. del)
S pomočjo zakonodaje in odgovorov na vprašanja, ki jih pripravljajo na Finančni upravi RS, smo pripravili kratek uvod v pregled, kdo so zavezanci za davčno potrjevanje računov oziroma kdo bo moral uporabljati davčne blagajne. Na splošno velja, da so zavezanci za davčno potrjevanje računov oziroma za uporabo davčne blagajne vsi tisti, ki izpolnjujejo tri pogoje: 1. Vodijo poslovne knjige in evidence; 2. izdajajo račune za dobavo blaga in storitev; 3. Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne tudi pri prodaji na spletu
Davčne blagajne bodo morali imeti tudi prodajalci na spletu oziroma spletne trgovine. Zavezanci za davčno potrjevanje računov bodo vsi lastniki spletnih trgovin in njihovih podružnic, če imajo v Sloveniji sedež in opravljajo storitve, za katero so v skladu z DDV zakonodajo zavezanci za DDV. Pri prodaji preko spleta morajo prodajalci blaga ali storitev račun izdati najkasneje v trenutku, ko od kupca prejmejo plačilo v gotovini ali gotovini enakovrednemu sredstvu in Nadaljuj z branjem
Deficitarni poklici – nočna mora delodajalcev
Delodajalci so imeli letos v prvi polovici leta največ težav pri iskanju zaposlenih z deficitarnimi poklici – voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, orodjarjev, strugarjev in elektroinštalaterjev. Glede na anketo, ki jo je v začetku poletja med skoraj tri tisoč delodajalci z več kot 10 zaposlenimi opravil Zavod za zaposlovanje RS, so imeli težave tudi pri iskanju kuharjev, zidarjev, natakarjev, mesarjev, tesarjev, pekov, strojnih tehnikov, izolaterjev, elektormehanikov in monterjev kovinskih Nadaljuj z branjem
Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela Nadaljuj z branjem
Inšpektorji zaračunali 1,7 milijona evrov zaradi dela na črno
Delo na črno so v minulem letu – od avgusta lani do letos – inšpektorji največkrat odkrili pri avtoprevoznikih, gostincih in gradbenikih. Odkar so prevzeli nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno, so opravili dobrih 11 tisoč pregledov; pri 13 odstotkih pa so odkrili kršitve Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Največ pregledov so opravili pri avtoprevoznikih, gostincih, gradbenikih, cvetličarjih in vrtnarjih, pri vulkanizerjih in v avtomobilskih servisih, Nadaljuj z branjem
Kajenje na delovnem mestu je lahko prepovedano!
Kajenje na delovnem mestu – o tem se odloča delodajalec Kajenje na delovnem mestu lahko delodajalec svojim delavcem prepove, a pod določenimi pogoji. Hkrati lahko v celoti prepove kajenje v svojih poslovnih prostorih in na zemljišču, ki pripada poslovnim prostorom v njegovi lasti. To ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Informativni izračun plače Inšpektorat potrdil, da kajenje na delovnem mestu, lahko prepove delodajalec Na Inšpektoratu RS za delo so Nadaljuj z branjem
Nadomestilo za starševski dopust – ukrepi iz zloglasnega Zujfa ostajajo v veljavi
Nadomestili za materinski dopust in za starševski dopust se kljub gospodarski rasti ne bosta vrnili na predkrizno raven. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo (t. i. nadomestilo za porodniški dopust) ostaja navzgor omejeno na 2-kratnik povprečne plače, očetovsko in starševsko nadomestilo plače pa bo še naprej znašalo 90 odstotkov osnovne plače starša, ki ga uveljavlja. Nadomestilo bo 100-odstotno le, če starš prejema plačo, ki je nižja od minimalne. Tudi pravica do pomoči Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne – izjema bo prodaja iz avtomatov
Pri prodaji blaga iz različnih avtomatov – mlekomatov, kavomatov in avtomatov za pijače ali prigrizke, avtomatov za prodajo kart, žetonov, vozovnic in podobnega – davčni zavezanci ne bodo potrebovali davčne blagajne. Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva uvedbo davčnih blagajn pri vsakem gotovinskem plačilu, to pomeni pri plačilu z bankovci, kovanci, plačilnimi ali debetnimi karticami, čeki in podobnem. Vendar pa bo prodaja blaga iz avtomata izjema. Na Finančni upravi RS v Nadaljuj z branjem
Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana
Preusmeritev elektronske pošte in uporaba službenega elektronskega naslova bivšega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja je nezakonita. Sodišče je pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da delodajalci ne smejo preusmerjati e-pošte oziroma ohranjati aktivnih elektronskih naslovov bivših zaposlenih. Informacijski pooblaščenec je namreč oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi, ker sta preusmerila službeno e-pošto nekdanje zaposlene na drug e-naslov zaposlene. Delodajalca sta trdila, da je bila preusmeritev e-pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete Nadaljuj z branjem
Za odpuščanje mora od delodajalca pravočasno izvedeti tudi Zavod RS za zaposlovanje
Zakonodaja določa, da morate Zavodu RS za zaposlovanje pravočasno sporočiti svoje namere za odpuščanje. Tako morate še vedno sporočiti podatke, ko nameravate prekiniti delovno razmerje večjemu število delavcev ali ko ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Prav tako morate zavod obvestiti, ko sklepate pogodbo o dopolnilnem delu. Odpuščanje večjega števila ljudi O odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev morate Zavod RS za zaposlovanje pisno obvestiti Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu
Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za Nadaljuj z branjem