Krajši delovni teden za isto plačilo je verjetno ideja, ki bi jo podprla večina zaposlenih
Krajši delovni teden je dobra ideja, zdaj potrjuje dejanski primer iz prakse. Novozelandska družba za upravljanje premoženja Perpetual Guardian, ki upravlja oziroma nadzira za več kot sto milijard dolarjev premoženja, bo po uspešno izvedenem preizkusnem obdobju prešla na štiridnevni delovni teden. Kot so pojasnili, se je s skrajšanjem delovnega tedna povečala produktivnost zaposlenih, izpostavljenost stresu pa zmanjšala.
V Sloveniji lahko za krajši delovni teden (najmanj 20 ur tedensko) že delajo starši malih otrok, o čemer smo pisali v prispevku Krajši delovni čas zaradi starševstva – komu pripada? Delodajalec staršu zagotavlja plačo po dejanski delovni obveznosti, država pa mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Velja tudi za samozaposlene, torej lahko tudi samostojni podjetnik dela (oziroma si plačuje prispevke za) manjši obseg ur.
Pozor pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas! Priporočamo posvet s pravnikom. Krajši delovni čas zaradi starševstva lahko koristi:
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
Ali je narava vašega dela taka, da ne morete koristiti krajšega delovnega časa? Razmislite o samozaposlitvi – v okviru svojega s. p. ali d. o. o. si boste delovni čas razporejali sami.
Štiridnevni delovni teden, krajši delovni teden
Novozelandska družba je s skrajšanim delovnim tednom poskusno začela marca letos. Vsem 240 zaposlenim so omogočili, da ob nespremenjenem plačilu delajo le štiri dni tedensko. Raziskovalci z univerze v Aucklandu pa so spremljali, kako to vpliva na delavce. Opazili so močno povečanje angažmaja in zadovoljstva z delom, zelo se je povečala tudi želja po nadaljnjem sodelovanju zaposlenih s tem podjetjem. Zmanjšanja produktivnosti pa niso opazili. Pred preizkusnim obdobjem je bilo z uravnoteženostjo med poklicnim in zasebnim življenjem zadovoljnih 54 odstotkov zaposlenih, po njem pa 78 odstotkov.
Podjetje je želelo preizkusiti tudi možnost, da delavcev ne bi plačevali glede na število delovnih dni oziroma ur, temveč glede na njihovo produktivnost. Test je zares pokazal, da so zaposleni vse naloge uspeli opraviti v štirih dneh, pri tem pa niso poročali o povečani obremenjenosti. Nekateri so produktivnost celo povečali.
Direktor družbe se namerava zdaj osredotočiti na širše poslovno okolje in tovrstno razpravo sprožiti tudi v drugih podjetjih. “Vsakemu novozelandskemu podjetju bi svetoval, naj poskusi z našo idejo,” je dejal.
Vir: Finance
Deli na FacebookuDeli na Twitterju