Go to Top

Skrajšan delovni čas – previdno pri pripravi pogodbe

Skrajšan delovni čas je oblika opravljanja dela, ki jo omogoča zakonodaja. Predlaga jo bodisi delodajalec ali pa zaposleni. Razlogi za to obliko so zelo raznoliki.

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene, če se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi. Gre za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v prvem in drugem primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pa so različne. O delu za skrajšan delovni čas zaradi starševstva smo že pisali.

Področje zaposlovanja delavcev v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo je posebno občutljivo. Morda se vam zdi, da pogodbo o zaposlitvi lahko sestavite kar sami ali pa vzorec kupite celo v knjigarni. Drži, veljavna je tudi pogodba, ki vsebuje le obvezne sestavine po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vendar pa se lahko stvari precej zalomijo, če že pred sklenitvijo pogodbe ne pomislite na vse mogoče črne scenarije, na katere vas bo dober in izkušen pravnik pravočasno opozoril. Pravni nasveti so pomemben del priprave pogodb o zaposlitvi, na kar smo vas že opozorili.

Naročite se na naše e-novice, da boste obveščeni o dogajanju na področju podjetništva!

Ste sveži podjetnik brez izkušenj z vodenjem poslov? Ali veste kakšne so vaše nove obveznosti? Znate izstaviti račun?

Za skrajšan delovni čas se po Zakonu o delovnih razmerjih šteje vsak čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Ta pa je lahko od 36 do 40 ur tedensko. Zakon ne določa niti spodnje niti zgornje meje trajanja krajšega delovnega časa. To pomeni, da se lahko pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom sklene za poljubno število ur tedensko.

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pri več delodajalcih

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene z več delodajalci. Na ta način delavec lahko doseže polni delovni čas. Pri tem je treba paziti, da trajanje delovnega časa pri vseh delodajalcih skupaj ne preseže polnega delovnega časa. Za to, da bi delavec lahko uresničeval svoje pravice in obveznosti v vsakem od delovnih razmerij, zakon določa vprašanja, ki jih je treba urediti v vsaki od pogodb o zaposlitvi, ki vsebuje skrajšan delovnim čas.

Gre predvsem za delovni čas, za način izrabe letnega dopusta in za druge odsotnosti z dela. Te morajo biti urejene na način, ki omogoča opravljanje dela delavca pri vseh delodajalcih. Iz zakona pa izhaja tudi obveznost vseh delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen za skrajšan delovni čas, da delavcu zagotovijo sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela. Razen v primeru, če bi jim to povzročilo škodo.

Da bi se izognili morebitnim nepravilnostim, vam v podjetju Data za pripravo pogodb o zaposlitvi nudimo pravno svetovanje.

Kakšne so pravice delavca?

skrajšan delovni časDelavcu, ki ima pogodbo o zaposlitvi za skrajšam delovni čas, pripadajo vse pravice in obveznosti kot delavcu, ki dela za polni delovni čas. Razlika je le v tem, da jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Na primer, če je sklenil pogodbo za polovico polnega delavnika, mu pripadajo pravice v polovičnem obsegu. Ta sorazmernost pri uveljavljanju pravic se nanaša predvsem na plačo, regres za letni dopust, in druge deljive pravice.

Če pa želite delati skrajšan delovni čas in delodajalec nad tem ni navdušen, je morda čas, da razmislite o samozaposlitvi. Lahko si boste sami razporejali svoj delovni čas.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Drugače je v primeru tistih pravic, ki jih zakon za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, posebej ureja. Gre za pravico do odmora med dnevnim delovnim časom, ki delavcu pripada v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Vendar le v primeru, da delavec dela najmanj 4 ure na dan. Na primer delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom (4 ure na dan), ima pravico do 15 minutnega odmora. Delavec, ki dela 3 ure na dan, pa pravice do odmora nima.

Zakon posebej določa tudi, da delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, pripada minimalni letni dopust v celoti. Posebnost položaja delavca, ki dela s krajšim delovnim časom, je tudi v tem, da mu delodajalec (razen v primeru naravnih in drugih nesreč) ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, če v pogodbi o zaposlitvi ta možnost ni izrecno dogovorjena.

Krajši delovni čas v posebnih primerih

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pa se lahko sklene tudi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem dopustu. Pravice delavca so v tem primeru drugačne. Glede pravic iz socialnega zavarovanja in pravic iz delovnega razmerja je tak delavec v veliki meri izenačen z delavci, ki delajo polni delovni čas. Pravico do plačila za delo ima sicer po dejanski delovni obveznosti, prav tako pa mu ne pripada odmor, če dela manj kot štiri ure dnevno.

Komentarjev (2)

  • Valcka Cvek 26. Julija 2018 - 17:15 Odgovori

    Ali ima delavec ki ima skrajsan delovni cas pravico do izplacila prevoz na delo eno uro voznje do sluzbe in eno uro nazaj iz sluzbedomov Cejle Ljubljana

    • Data d.o.o. 30. Julija 2018 - 10:21 Odgovori

      Spoštovani, hvala za vprašanje. Delavcu, ki ima pogodbo o zaposlitvi za skrajšan delovni čas, pripadajo vse pravice in obveznosti kot delavcu, ki dela za polni delovni čas. Več o izplačilu potnih stroškov smo pisali v tem prispevku. Lep pozdrav, Data d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja