Go to Top

Furs pravi: Poračun stroškov prehrane za nazaj redko utemeljen!

Čeprav želijo nekateri delodajalci delavce ob koncu leta  nagraditi s t. i. božičnico v obliki poračuna stroškov prehrane, na Finančni upravi RS opozarjajo, da tako izplačilo t. i. božičnice kot poračun stroškov prehrane v zakonodaji ni predvideno.

izobraževanje

Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Ali poznate vse oblike dela? Veste, katera oblika dela je primerna za situacijo, v kateri želite zaposliti novega sodelavca?

Več informacij

Dodajajo še, da povračilo stroškov med delom ne more biti pogojeno z uspešnostjo ali likvidnostjo podjetja.

Strogi pogoji za letno izplačilo poračuna stroškov prehrane

Nekateri delodajalci lahko izjemoma oziroma ob upoštevanju nekaterih pogojev izplačajo razliko med izplačanim zneskom za povračilo stroškov za prehrano med letom in najvišjim še neobdavčenim zneskom stroškov za prehrano. Ministrstvo za finance je pojasnilo, da takšno izplačilo lahko ostane neobdavčeno, a le ob pogojih:

  • da je višina stroškov za prehrano med delom kot pravica iz delovnega razmerja določena v kolektivni pogodi, aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi,
  • da je do časovnega zamika izplačila dela povračila stroškov za prehrana prišlo zaradi utemeljenih poslovnih razlogov na strani delodajalca.

Poračun stroškov prehrane v večini primerov obdavčen dohodek

Na ministrstvu pojasnjujejo, da utemeljen poslovni razlog pomeni, da bi »izplačilo polnega povračila stroškov za prehrano pomenilo objektivno nevarnost za solventnost delodajalca«. Drug poslovni razlog ni opravičen ali tehtno utemeljen.

poračun stroškov prehrane

Če delodajalec teh pogojev ne izpolnjuje, se izplačilo poračuna stroškov prehrane med delom ob koncu leta upošteva kot obdavčljiv dohodek, torej enako kot vsak drug dohodek iz delovnega razmerja.

Po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dogodkov iz delovnega razmerja lahko sicer delodajalec izplača delavcu povračilo stroškov med delom le za dejanske stroške v času prisotnosti uslužbenca na delu.

Tudi Furs: za naknadno povračilo mora obstajati utemeljen poslovni razlog

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec povračilo stroškov prehrane izplačati mesečno. To pomeni, da bi moral delodajalec, če bi želel za nazaj opraviti poračun stroškov prehrane, imeti za vsak mesec posebej utemeljen poslovni razlog.

Kljub temu pa na finančni upravi opozarjajo, da je »izplačilo povračila prehrane med delom v enkratnem znesku konec leta v neskladju z zakonodajo«. V primeru, da bi delodajalec povračilo izplačal v obliki novoletne nagrade, bi Fursu to izplačilo obravnavalo kot drug prejemek oziroma dohodek iz delovnega razmerja. To pomeni, da bi se izplačilo povračila stroškov prehrane obravnavalo enako kot božičnica oziroma trinajsta plača.

O božičnici kot nagradi, ki jo delavci prejmejo ob koncu leta, smo že pisali. Prednovoletna nagrada je tudi trinajsta plača, ki jo delavci dobijo izplačano za uspešno poslovanje čez leto. Vse o božičnici in trinajsti plači si lahko preberete v prispevku Božičnica in poslovna uspešnost podjetja z roko v roki.

Od 1. januarja 2013 se božičnica in trinajsta plača vštevata v pokojninsko osnovo, kar pomeni, da sta obe obremenjeni tudi s prispevki za vsa socialna zavarovanja. Zaposleni pa morajo zanju plačati tudi dohodnino.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja