Siva ekonomija zajema raznovrstne ekonomske in gospodarske aktivnosti, ki sicer prispevajo k ustvarjanju vrednosti v danem okolju, a ne prispevajo v proračunsko blagajno. Kako je v tem primeru z delom na črno? Kdaj ne gre za delo na črno?
Poznate vaše pravice, če delate na črno? Za posameznika, ki dela na črno brez veljavne pogodbe o zaposlitvi, velja domneva zaposlitve za 3 mesece – zoper svojega delodajalca pa imate tudi druge zahtevke, vezane na delovno razmerje. Za pomoč se obrnite na našo pravno službo in z veseljem vam bomo svetovali, kako doseči, da bo vaša zaposlitev skladna z zakonom. Za individualno svetovanje nam pišite na [email protected].
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Kaj je siva ekonomija?
Mednarodna organizacija dela (MOD) navaja, da je siva ekonomija poklicna dejavnost, edina ali sekundarna, ki se opravlja na robu ali zunaj zakonskih, pogodbenih obveznosti ter ima pridobitni namen.
Nanaša se na prikrito proizvodnjo, opravljanje storitev, zaposlovanje in dohodek. Siva ekonomija močno vpliva na javne finance, na trg delovne sile, na višino in distribucijo dohodkov.
Delo na črno je siva ekonomija!
Delo na črno je opredeljeno kot opravljanje dejavnosti, kadar pravna oseba opravlja dejavnost, za katero ni registrirana, ima prepoved opravljanja dejavnosti ali nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti.
Opravljanje na črno pa obsega delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delavec ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja. Siva ekonomija je tudi zaposlitev tujca, ki nima ustreznih dovoljenj, zaposlitev upokojenca in študentsko delo, ki je v nasprotju z relevantnimi predpisi.
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Siva ekonomija: kaj ne šteje za delo na črno?
Kot delo na črno se ne šteje sosedska in sorodstvena pomoč, nujno, humanitarno in prostovoljno delo ter osebno dopolnilno delo. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, morajo biti vpisane v register AJPES.
Siva ekonomija ni medsosedska pomoč, saj jo zakon dovoljuje. Ta se mora opravljati brez plačila ali brez druge materialne koristi med dvema fizičnima osebama. Nobena oseba ne sme imeti te dejavnosti registrirane kot pridobitne dejavnosti.
V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik opravlja delo ali storitev za:
- zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti,
- partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali
- za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena. V ta sklop sodi tudi sorodstvo po svaštvu do vštetega drugega kolena.
Za delo na črno se tudi ne šteje opravljanje kratkotrajnega dela. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo predvsem sorodniki in je lahko v trajanju največ 40 ur mesečno.
Za delo na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
Siva ekonomija: nadzor in posledice?
Za nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno so odgovorni različni organi, predvsem pa Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo in Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Siva ekonomija pri delu na črno nima dobrih posledice ne za delodajalca, ne delavca. Delavec lahko vloži prijavo suma dela ali zaposlovanja na črno tudi anonimno in se na ta način izogne plačilu globe, ki mu grozi ob uvedenem postopku nadzora.
PODJETNIŠKA IZOBRAŽEVANJA NA DATI
- Globe za kršitev prepovedi dela na črno znašajo od 2000 do 26.000 evrov za pravne osebe in samozaposlene osebe ter od 520 do 2600 evrov za odgovorne osebe ter od 1000 do 7000 evrov za posameznike.
- Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno znašajo od 5000 do 26.000 evrov za delodajalce. Od 500 do 2500 evrov za odgovorne osebe delodajalca z globo do 2500 evrov pa se lahko kaznuje tudi posameznik, ki mu delodajalec omogoči delo brez sklenitve ustrezne pogodbe.
Siva ekonomija se zdi stroškovno učinkovita le na kratki rok. Ob upoštevanju večje slike in posledic, ki jih prinaša, pa bi moral vsak posameznik reči STOP SIVI EKONOMIJI!
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
