Kadrovska evidenca Kadrovska evidenca mora biti urejena. Kako pa določa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Zakon določa vrste in vsebino evidenc, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali za namene izvajanja statističnih, Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Pravice in obveznosti ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Odpovedi pogodbe o zaposlitvi Odpovedi pogodbe o zaposlitvi so lahko podane s strani delavcev kadarkoli, in sicer ne glede na to ali so te sklenjene za določen ali nedoločen čas. Odpoved mora biti izražena v pisni obliki in vročena delodajalcu. V nasprotju z delodajalcem, delavcu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno obrazložiti ali navajati kakršnegakoli razloga za svojo odločitev. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo delavec podal v Nadaljuj z branjem
Pravica do izterjave davka zastara v petih letih
Pravica do izterjave davka tudi zastara Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. Kako je torej opredeljeno zastaranje do izterjave glede na davek, ki ga lahko dolguješ in z vračilom plačanega davka? Kako je z ugotavljanjem obveznosti plačila davka. Informativni izračun plače Pravica do izterjave davka Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko Nadaljuj z branjem
Registracija živilske dejavnosti obvezna tudi za catering
Registracija živilske dejavnost – postopek, ki marsikateremu podjetniku ne uide! V prvem delu prispevka smo pisali o zakonodaji s področja živil, s tokratnim prispevkom pa želimo vse bodoče in aktivne podjetnike, ki se ukvarjajo z živili, torej so nosilci živilske dejavnosti, obvestiti o registraciji živilskega obrata. Informativni izračun plače Od 1. januarja 2006 morajo vsi nosilci živilske dejavnosti v državah članicah Evropskih unije v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe Nadaljuj z branjem
Nočni delavci lahko podaljšajo letni dopust
Nočni delavci in pravica do dopusta Nočni delavci – jim pripada več dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer s sklenitvijo delovnega razmerja (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas), za opravljanje pripravništva, javnih del, zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom ali v drugih primerih atipičnih pogodb o zaposlitvi. Nadaljuj z branjem
Koriščenje letnega dopusta možno tudi v enem kosu
Pravica do letnega dopusta je zakonsko zagotovljena pravica, ki jo delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec je dolžan delavcem omogočiti izrabo letnega dopusta, pri čemer je potrebno upoštevati možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. Kako lahko delavec koristi letni dopust? En dan letnega dopusta lahko delavec izrabi na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer je dolžan obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Nadaljuj z branjem
Odlog plačila davka ali kredit
Odlog plačila davka ali kredit Odlog plačila davka ali kredit v primeru nastanka hujše gospodarske škode namreč Furs ponuja možnost plačila davka v (največ) 24 mesečnih obrokih, v primeru, da podjetje ni imelo hujše gospodarske škode pa lahko zaprosi za plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih. V obeh primerih je možno zaprositi tudi za odlog plačila davka za 24 oziroma 12 mesecev. Gospodarske razmere za marsikaterega podjetnika kljub dobrim napovedim Nadaljuj z branjem
Zaposlovanje na črno: Zaloteni delodajalci morajo delavca zaposliti za nedoločen čas
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona. O delu na črno – kaj je Nadaljuj z branjem
Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča
V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem
Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta
Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta. Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje Nadaljuj z branjem
Zakon o delovnih razmerjih: Globa za diskriminacijo do 20 tisoč evrov
Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako Nadaljuj z branjem
Dohodnina 2014: Preverite, kdo je upravičen do odpisa, odloga in obročnega odplačevanja davka
V prvem delu smo pisali o obročnem plačilu davka v 3 mesečnih obrokih, v drugem delu pa pišemo o tem, kaj lahko storite, če ste socialno ogroženi ali želite davek odplačati z zavarovanjem. Odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje davka v primeru ogroženosti preživljanja Fizičnim osebam se lahko odobri odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davka ob pogoju, da bi bilo s plačilom davka ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in Nadaljuj z branjem
Dohodnina 2014: Vsak zavezanec ima pravico do obročnega plačila davkov
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Obdavčeni so vsi dohodki, razen tisti, ki se ne štejejo za dohodke po Zakonu o dohodnini (dediščine, dobitki od iger na srečo, …) in tisti, ki so po navedem zakonu oproščeni plačila dohodnine (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, določene pomoči in subvencije, …). Rezident RS je zavezan za plačilo dohodnine od svetovnega dohodka; to je od dohodka z virom v in izven Nadaljuj z branjem