Vračanje regresa – kdaj je potrebno? Izplačilo regresa za letni dopust je namreč temeljna pravica delavca in dolžnost delodajalca. Zaposlenemu pripada regres v tolikšni meri, kot mu pripada letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Če je delavec zaposlen za celotno tekoče leto, mu pripada regres v celoti, v kolikor pa je zaposlen le del leta, pa mu pripada sorazmeren del letnega dopusta in s tem tudi sorazmeren del regresa.
Delodajalci, imate Pravilnik o letnem dopustu? Potrebujete pripravo zahtevka za povračilo preveč plačanega regresa? Potem pokličite na 01 6001 528 in se dogovorite z našimi pravniki, ki vam bodo znali svetovati, prav tako pa tudi pripraviti zahtevek za vračanje regresa.
Izplačilo regresa
Ima vaše podjetje urejene pravilnike in obvezne akte? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Ko je delodajalec seznanjen z bodočim prenehanjem delovnega razmerja, lahko izračuna, do kolikšnega dela letnega dopusta je zaposleni upravičen, hkrati pa tudi, kolikšen del regresa mu pripada.
Vračanje regresa – Predlog pobota z izplačilom zadnje plače
Vračanje regresa se lahko dogovori s pobotom obveznosti med delodajalcem in delavcem. V praksi to pomeni, da od delavca pridobi pisno soglasje, da se strinja s pobotom medsebojnih obveznosti ob izplačilu zadnje plače. Zaposlenemu se torej ob izplačilu zadnje plače odšteje znesek preveč plačanega regresa, do katerega ni upravičen.
Če kot delodajalec od zaposlenega niste prejeli pisnega soglasja za pobot medsebojnih obveznosti, pobota pri izplačilu zadnje plače ne smete izvesti. Globa za takšno ravnanje znaša od 450 do 20.000 EUR za pravno osebo.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Vračanje regresa z nakazilo na TRR delodajalca
Če delavec ne soglaša s poračunom preveč izplačanega regresa pri izplačilu zadnje plače, lahko delodajalec zahteva, da mu delavec vrne preveč izplačan regres. Vračanje regresa se izvede tako, da delavec na delodajalčev TRR nakaže znesek preveč izplačanega regresa.
NADOMESTILO ZA NEIZRABLJEN DOPUST
Se s delavcem nikakor ne morete dogovoriti za vračanje regresa?
Če delodajalec pisnega soglasja od delavca ne uspe pridobiti in z delavcem nikakor ne more dogovoriti vračanje regresa, mora delodajalec zoper delavca vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.
Delodajalec lahko s tožbo zahteva povračilo neupravičene obogatitve na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). Delavec, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo delodajalca, je prejeto dolžan vrniti, v kolikor je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
SUBVENCIONIRANJE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
Dodatne obveznosti delodajalca
Ne glede na način pridobitve preveč izplačanega regresa, pa je delodajalec dolžan popraviti posredovan REK-1 obrazec, glede višine izplačanega regresa. Poleg tega pa je potrebno popraviti tudi obračun dohodnine na vrnjeni del regresa.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
