Počitek med delom je pomemben del organizacije delovnega časa, saj zaposlenim omogoča obnovitev energije in zagotavlja varnejše ter učinkovitejše opravljanje dela. Pravico do odmora med delovnim časom ter dnevnega in tedenskega počitka ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa minimalne standarde, ki jih mora pri organizaciji dela upoštevati vsak delodajalec.
Če imate specifična vprašanja glede delovnega prava, so vam lahko v pomoč tudi naši pravni svetovalci! Za termin plačljivega svetovanja nas lahko pokličete na 01 600 15 30 ali pa nam pišete na data@data.si.
Počitek med delom in po njem v ZDR-1 razdeljen na tri dele
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) področje počitkov ureja v 154., 155. in 156. členu. Pravice delavcev so razdeljene na tri vrste počitkov:
- odmor med delovnim časom,
- dnevni počitek med dvema zaporednima delovnima dnevoma,
- tedenski počitek.
Vsaka od teh oblik počitka ima svoj namen in zagotavlja, da delavec ne opravlja dela neprekinjeno brez ustreznega časa za regeneracijo.
Počitek med delom – koliko odmora pripada delavcu?
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju 30 minut. Ta odmor se všteva v delovni čas.
Če delavec dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure dnevno, mu pripada sorazmerni del odmora. Pri štiriurnem delovnem času tako delavcu pripada 15 minut odmora.
Pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa.
ZDR-1 določa tudi, da se odmor med delom lahko izkoristi po najmanj eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Višina prispevkov za s.p. v 2026
Koliko dnevnega počitka pripada zaposlenemu?
Poleg odmora med delovnim časom ima delavec pravico tudi do dnevnega počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma.
Delavec mora imeti v obdobju 24 ur zagotovljen neprekinjen počitek v trajanju najmanj 12 ur.
Če je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, lahko dnevni počitek traja najmanj 11 ur v obdobju 24 ur.
Kako pa je s tedenskim počitkom?
Delavec ima v vsakem obdobju sedmih zaporednih dni poleg dnevnega počitka pravico tudi do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
Minimalno trajanje tedenskega počitka se lahko ugotavlja kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Če mora delavec zaradi tehničnih, objektivnih ali organizacijskih razlogov delati na dan, ko bi moral imeti tedenski počitek, mu mora delodajalec zagotoviti počitek na drug dan.
Ali lahko za nekatere delavce veljajo drugačna pravila?
Zakon dopušča drugačno ureditev počitkov pri nekaterih skupinah zaposlenih. Gre predvsem za poslovodne osebe, prokuriste, vodilne delavce in delavce, ki opravljajo delo na domu.
Takšna ureditev je mogoča, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec delovni čas lahko razporeja samostojno. Pri tem morata biti še vedno zagotovljeni varnost in zdravje pri delu.
Prispevki za popoldanski s.p. za 2026
Kdaj je lahko počitek urejen bolj fleksibilno?
Posebna ureditev delovnega časa in počitkov je mogoča tudi pri določenih oblikah dela, kjer narava dela zahteva večjo prilagodljivost. To velja predvsem za:
- izmensko delo,
- dejavnosti, kjer je potrebna stalna prisotnost zaposlenih,
- dejavnosti, kjer je treba neprekinjeno zagotavljati storitve,
- delovna mesta z neenakomernim ali povečanjem obsegom dela.
V takšnih primerih se lahko dnevni in tedenski počitek pod pogoji, določenimi z zakonom ali kolektivnimi pogodbami, zagotavlja v daljšem referenčnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Pravila glede delovnega časa in počitkov so pomembna tako za delodajalce kot zaposlene. Če niste prepričani, kako pravilno urediti delovni čas v podjetju ali ali določena organizacija dela izpolnjuje zakonske pogoje, se obrnite na naše pravne svetovalce. Pokličite nas na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.