Dodatek za delovno dobo delavcu pripada že na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Višina dodatka se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. V pristojnosti kolektivnih pogodb je tudi določitev upoštevane delovne dobe. Ker je dodatek za delovno dobo določen z zakonom, ga delavec in delodajalec morata upoštevati. Dodatki za posebne pogoje dela pa delavcu pripadajo, ko dejansko dela v posebnih pogojih dela (dodatek na nočno delo, nadurno delo, izmensko delo ipd.). Od različnih pogojev dela, predvsem glede časovne razporeditve delovnika, pa je odvisno tudi, kolikšen počitek pripada zaposlenemu.
Dodatek za delovno dobo – višina glede na kolektivne pogodbe?
Večina kolektivnih pogodb določa dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Kolektivne pogodbe pa različno določajo. Torej, ali se šteje delovna doba dosežena pri zadnjem delodajalcu ali pa skupna delovna doba zaposlenega.
Razmišljate, da poslovno pot nadaljujete v svojem podjetju? Obrnite se na našo DATA točko, kjer lahko registrirate sp, popoldanski sp ali doo. Znotraj podjetja imamo tudi kvalitetni računovodski servis, ki vsekakor olajša poslovno pot. Za kakršnakoli vprašanja s področja davkov, podjetniških nasvetov, pravnih nasvetov, se lahko vedno obrnete na nas. Na voljo smo preko naslednjih kontaktov: preko telefona: 01 600 15 30, preko e-maila: [email protected] ali spletnega obrazca.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Dodatek za delovno dobo, če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba pomeni, da njegovi delavci niso upravičeni do izplačila dodatka za delovno dobo. V tem primeru mora delodajalec sprejeti interni akt ali s sklepom določiti višino dodatka. Višina dodatka za delovno dobo pa ni v prosti diskreciji delodajalca. Upoštevati mora višino, kot jo določajo primerljive kolektivne pogodbe ali kolektivne pogodbe, ki so najbližje njegovi dejavnosti.
Koliko znašajo prispevki za s.p. 2024
Dodatek za delovno dobo – posebni primeri
Če zaposleni dela s skrajšanim delovnim časom, se mu za namene obračunavanja dodatka za delovno dobo šteje polna doba, ne le polovična. V delovno dobo, ki je podlaga za izračun dodatka za delovno dobo, se ne všteva doba, ko je bil delavec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in je prejemal nadomestilo za brezposelnost.
Če je delavec delal v tujini, mora poleg potrdila ZPIZ predložiti tudi druga dokazila, s katerimi dokazuje doseženo delovno dobo, na podlagi katere se mu izplača dodatek za delovno dobo
V obdobje za izračun dodatka za delovno dobo se šteje tudi čas, ko je delavec opravljal javna dela, saj je imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa je zanj plačeval vse prispevke.
Dodatek za delovno dobo poznajo tudi druge države, vendar je zakonsko obvezen le še v Bolgariji in Španiji.
Kateri dodatki še pripadajo delavcu?
V pogodbi o zaposlitvi mora biti določena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Dodatek za delovno dobo za razliko od dodatkov za posebne pogoje dela poleg osnovne plače delavcu vedno pripada.
