Go to Top

Delovno razmerje – kdaj gre za obstoj delovnega razmerja in kdaj ne?

Delovno razmerje

Delovno razmerje je opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kakšna je definicija delovnega razmerja? Kakšni so elementi delovnega razmerja? Kdaj gre za prikrito delovno razmerje? Če imate vprašanja delovnopravne, obligacijske ali gospodarske zakonodaje tudi vi, se lahko z njimi obrnete na naše pravne svetovalce! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja se lahko naročite na 01/600-1530 ali na [email protected].

Ustanovitev d.o.o. – enostavno in hitro na DATA točki!

Delovno razmerje opredeljeno v ZDR-1

Kako je definirano delovno razmerje v Zakonu o delovnih razmerjih? V 4. členu ZDR-1 je delovno razmerje opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Uporabite naš kalkulator za informativni izračun plače!

pravno svetovanje

Preberite tudi – Vračilo regresa, kdaj in kako je treba regres vrniti?

Delovno razmerje – kdaj obstajajo elementi delovnega razmerja?

Kdaj govorimo o obstoju elementov delovnega razmerja? O tem, ali obstaja delovno razmerje oz. elementi delovnega razmerja, se sicer presoja posamezno pri vsakem primeru. Za obstoj elementov delovnega razmerja gre načeloma, ko:

  • gre za delo, ki traja dlje časa in ni opredeljeno z roki izpolnitve;
  • je vzpostavljena podrejenost med delavcem in delodajalcem (ki nastane, če npr. delavec vedno dobiva delo in navodila le od enega delodajalca);
  • je izvajanje del oz. nalog vezano na določeno osebo, ki mora delo opraviti osebno;
  • je delavec vključen v točno določen delovni proces (običajno na sedežu podjetja oz. delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce – običajno 8 ur dnevno);
  • delavec uporablja delovno opremo ter ostala delovna sredstva podjetja.

»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!

Če obstajajo elementi za delovno razmerje, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava!

V skladu s 13. členu ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa se domneva da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja (18. člen ZDR-1).

Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?

Prikrito delovno razmerje v praksi

V praksi gre za prikrito delovno razmerje največkrat pri delu prek podjemne pogodbe, poslovanju s samozaposleno osebo ter pri dijaškem oz. študentskem delu:

  • Pri podjemni pogodbi gre za pogodbo civilnega prava, ki jo ureja Obligacijski zakonik (OZ). Z njo se podjemnik zaveže, da bo opravil določen posel oz. telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal. ZDR-1 tudi izrecno prepoveduje, da se delo opravlja na podlagi podjemne pogodbe, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
  • Samozaposleni oz. s.p. – Prikrito delovno razmerje lahko pri s.p. pomeni, da gre za poslovno sodelovanje z osebo, ki je formalno samozaposlena, a izpolnjuje vse pogoje za delovno razmerje. T.i. »navidezne samozaposlene« lahko največkrat prepoznamo po tem, da imajo zgolj eno stranko na mesec. Od te tudi dobijo plačilo in bi morali imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
  • Študentsko delo – v primeru dijaškega oz. študentskega ni nujno, da ima takšno delo vse elemente delovnega razmerja, četudi je zelo podobno delovnemu razmerju. Študentsko delo se namreč lahko opravlja na podlagi stalne napotnice. To pomeni, da lahko študent opravlja delo v daljšem časovnem obdobju, kar pa še ne pomeni, da obstaja delovno razmerje.

Ostanite na tekočem in se prijavite na naše e-novice!

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja