Go to Top

Sklep o izvršbi na plačo – delodajalci, ali pravilno izvršujete sklep?

Izvršba na plačo je eno izmed sredstev izvršbe, ki ga lahko upnik uporabi za poplačilo svoje terjatve. Razlog za izterjavo je lahko na primer:

  • neplačevanje preživninskih obveznosti,
  • tekočih življenjskih stroškov,
  • neplačilo davka, ki ga je delavec bil dolžan plačati,
  • neplačane kazni, ipd.

Zaradi obremenitve plače bo zaposleni prejel manjšo plačo in manjše dohodke, kot bi jih sicer za opravljeno delo.

Informativni izračun plače

Zakon o in izvršbi in zavarovanju določa (ZIZ), da sodišče s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače. Hkrati sodišče delodajalcu naloži, da mora po pravnomočnosti sklepa plačati upniku denarni znesek, za katere je dovolilo izvršbo. ZDavP-2 pa določa pravice in dolžnosti, omejitve in način v primeru, ko gre za izterjavo po sklepu o davčni izvršbi.

Velikokrat pri delodajalcu nastopi dilema, ker ni prepričan, kako mora sklep o izvršbi izvrševati. Vsekakor mora delodajalec dobro prebrati pravila o  izvrševanju sklepa o izvršbi. Namreč že v navedenem sklepu je natančno pojasnjeno kakšna so pravila glede pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi. V kolikor je delodajalcu še vedno nejasno, pa se seveda lahko obrne na sodišče oz. na pravnega strokovnjaka.

Bi se radi podali v svet podjetništva? Ustanovitev podjetja je pri nas povsem preprosta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je plača sestavljena iz:

Po navedenem zakonu v plačilo ne spadajo povračila stroškov v zvezi z delom.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) pa določa, da se kot dohodek iz delovnega razmerja šteje zlasti:

  • plača,
  • nadomestilo plače ter morebitna druga plačila za opravljeno delo,
  • regres za letni dopust,
  • odpravnina ob upokojitvi,
  • povračila stroškov v zvezi z delom,…

Torej ZDoh-2 določa, kaj so tisti dohodki iz delovnega razmerja, na katere je mogoče poseči. Upnik lahko tako poleg same plače poseže tudi na ostale prejemke, ki jih delavec prejema iz delovnega razmerja. In sicer na znesek, ki ga prejme za prehrano, znesek potnih stroškov, regres, ipd.

Na dolžnikove denarne prejemke (dohodek iz delovnega razmerja) je mogoče seči v skladu z zakonskimi omejitvami, ki jih določa ZIZ. Slednji zakon določa, da je z izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin. Vendar slednje tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. V kolikor gre npr. za terjatve iz naslova zakonite preživnine pa se seže do dveh tretjin prejemkov. Vendar tako, da zaposlenemu ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače. ZIZ dodatno še določa, da če delavec preživlja družinskega člana ali drugo osebo, pa mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.

Pravni nasvet

Poleg zgoraj navedene omejitve, pa mora delodajalec upoštevati vrstni red poplačil. Namreč za primer, v kolikor delodajalec dolguje iz naslova preživnine, davkov in drugih terjatev, je vrstni red poplačil takšen:

  1. sklep o izvršbi za izterjavo zakonite preživnine
  2. sklep o davčni izvršbi (npr. plačilo davkov)
  3. sklep o izvršbi (npr. plačilo tekočih življenjskih stroškov)

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja