Ustna pogodba ni pogodba, ki bi veljala v vseh primerih
Ustna pogodba je pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki. Tudi ustna pogodba je načeloma veljavna pogodba, vendar pa to ne velja v vseh primerih. Za veljavnost določenih vrst pogodb je namreč posebej predpisana pisna oblika. Kdaj torej za veljavnost pogodbe zadostuje ustni dogovor oz. ustna pogodba?
Sklenitev pogodbe
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Vsakič ko gremo v trgovino in plačamo izbrano blago, smo na primer sklenili ustno kupoprodajno pogodbo. Volja za sklenitev pogodbe se lahko namreč izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Ustna pogodba ali pisna pogodba
Za sklenitev pogodbe se torej ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon izrecno določa drugače.
Za veljavnost nekaterih vrst pogodb se namreč zahteva pisna oblika. Takšne pogodbe so na primer:
- pogodba o zaposlitvi,
- kupoprodajna pogodba za nepremičnino,
- darilna pogodba,
- gradbena pogodba,
- licenčna pogodba,
- pogodba o prodaji na obroke, itd.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Posebne oblike pogodbe
Za določene vrste pogodb pa tudi navadna pisna oblika ne zadostuje in zahteva oblika notarskega zapisa.
V obliki notarskega zapisa morajo na primer biti sklenjene:
- pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža,
- pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,
- pogodba o dosmrtnem preživljanju,
- sporazum o odpovedi dedovanju,
- izročilna pogodba, itd.
Ustna pogodba, ki je bila realizirana
Izjemoma se šteje za veljavno tudi ustna pogodba, za katero se sicer zahteva pisna oblika. To velja v primerih, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale. Govorimo o konvalidaciji pogodbe.
Želite ostati na tekočem? Prijavite se na e-novice
Kljub temu pa je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi ali iz namena, zaradi katerega je oblika pogodbe predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.
