Go to Top

Študijski dopust zaposlenega

Študijski dopust je za zaposlene, ki se izobražujejo nujno potreben. Učimo se namreč vse življenje. Zato ni nujno, da se izobraževanje zaključi že pred pridobitvijo prve zaposlitve.  V nadaljevanju na kratko povzemamo bistvene zakonske podlage za dodelitev dopusta za izobraževanje (študijski dopust).

Informativni izračun plače

Ste v dilemi, ali vam je delodajalec pravilno odmeril letni dopust? Naj to za vas preveri naš pravni strokovnjak. Za ponudbo za svetovanje nam pišite na [email protected].

PRIJAVA NA 13. DNEVE PODJETNIŠTVA

Študijski dopust ureja tudi Konvencija mednarodne organizacije dela

Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 140 o plačanem dopustu za izobraževanje je bila sprejeta 24. junija 1974. V 1. členu konvencije je pojem “plačani dopust za izobraževanje” obrazložen kot dopust, ki ga delavec dobi zaradi izobraževanja med delovnim časom ob ustreznih finančnih prejemkih in traja določeno dobo.

Izrecno je zapisano tudi, da plačan dopust za izobraževanje (študijski dopust) pripada vsem delavcem, ne glede na raso, barvo, spol, veroizpoved, politično prepričanje, narodnostno pripadnost ali socialno poreklo. Plačani dopust mora prispevati k nadgradnji doseženih znanj in prilagajanju poklicnih sposobnosti delavca, s tem pa povečati varnost zaposlitve.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Izobraževanje zaposlenih v Sloveniji

Slovenska podjetja lahko na ravni razvitosti področja izobraževanja zaposlenih konkurirajo sodobnim svetovnim podjetjem. Ob tem je treba opozoriti na relativno visoko stopnjo vključenosti zaposlenih v izobraževanje.

Delodajalci se vse bolj zavedajo, da izobraževanje zaposlenih ne sme biti namenjeno le ozkemu poklicnemu izobraževanju za potrebe dela ali izboljševanju poklicnega položaja posameznika, temveč tudi pridobivanju boljše splošne izobrazbe, ki omogoča sodelovanje v različnih dejavnostih, s katerimi si ljudje bogatijo življenje in hkrati posegajo v družbene procese.

BRUTO NETO PLAČA

Pravne podlage za študijski dopust

Kadar se delavec izobražuje na podlagi napotitve delodajalca, ima pravico do plačanega dopusta za izobraževanje, ki obsega študijski dopust na dan opravljanja izpita, lahko pa tudi študijski dopust v času priprav (predavanja, obvezni seminarji, čas priprav neposredno pred izpitom), odvisno od tega, kako sta delavec in delodajalec dogovorila medsebojne pravice in obveznosti, lahko pa to podrobneje določa tudi kolektivna pogodba.

Tisti delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, ima prav tako pravico do odsotnosti z dela, vendar je obseg te odsotnosti manjši – po zakonu ima samo pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prvič opravlja določen izpit, ne pa tudi v času priprav. Lahko pa kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pogodba o izobraževanju določa večji obseg pravic, ki je za delavca ugodnejši.

Dnevi podjetništva 2020

Kako študijski dopust delavca ureja zakon?

Pravice in obveznosti delodajalca oziroma delavca glede izobraževanja lahko ureja kolektivna pogodba, lahko pa se delodajalec in delavec o tem dogovorita v pogodbi o zaposlitvi ali v posebni pogodbi o izobraževanju.

V 170. in 171. členu ZDR-1 je tako zapisano, da v primeru, če delodajalec pošlje delavca na izobraževanje, delodajalec nosi vse stroške tega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, poleg tega pa ima delavec pravico do (plačane) odsotnosti z dela zaradi priprave na oziroma opravljanja izpitov.

Vidimo lahko, da zakonodaja pozna dve obliki napotitve na izobraževanje, samoiniciativno in napotitev delodajalca. Iz tega izhaja tudi razlika med dolžnostjo in pravico do izobraževanja. Pri samoiniciativni odločitvi za izobraževanje lahko govorimo o pravici do izobraževanja, če pa delavca na izobraževanje napoti delodajalec, je to delavčeva dolžnost.

MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO

Kako študijski dopust določa kolektivna pogodba?

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPND) določa, da ima delavec zaradi izobraževanja, povezanega z delom, pravico biti odstoten z nadomestilom plače najmanj 5 dni, če je razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba. KPND določa število dni odsotnosti delavca zaradi priprave na izpit in na zaključni izpit, in sicer od treh dni pa do petindvajset dni zaradi priprave na izpit ter od deset do petintrideset dni za pripravo na zaključni izpit.

Pravice do odsotnosti z dela brez nadomestila plače ZDR-1 ne ureja. Določene kolektivne pogodbe pa omogočajo študijski dopust delavca, brez nadomestila plače, kot na primer Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije.

ŠESTI PROTIOKORONSKI PAKET

Pogodba o izobraževanju določa tudi študijski dopust

ZDR-1 sicer ne predpisuje obličnosti pogodbe o izobraževanju, zato je pravno upošteven tudi ustno sklenjen dogovor med delavcem in delodajalcem. Problem nastane le pri dokazovanju, zato svetujemo sklenitev pisne pogodbe.

Pogodbeni stranki, torej delodajalec in delavec, se v pogodbi o izobraževanju dogovorita o trajanju in poteku izobraževanja ter o pravicah pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem, kot so: povrnitev stroškov izobraževanja (šolnina, prevozni stroški), pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače t.i. študijski dopust delavca, pravice in obveznosti delavca po uspešno zaključenem izobraževanju, dolžnost vrnitve izplačanih sredstev, če pogodbene obveznosti niso izpolnjene, ipd.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja